Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je dejal, da se o predlogu v stranki sicer še niso pogovarjali, a da leta 2011, ko so poslanci odločali o nezdružitvi poslanske in županske funkcije, predloga niso podprli. Glede na to, da sta trenutno funkciji razdruženi, pa sam ne vidi potrebe, da bi se to spreminjalo. Če pa bo DZ obravnaval omenjeni predlog, pa se bodo v poslanski skupini odločali, ali ta uživa njihovo podporo.

V NSi-ju ne podpirajo predloga, saj menijo, da bi ob tem lahko nastala kolizija interesov. Kot so pojasnili v stranki, poslanci predstavljajo zakonodajno vejo oblasti in zastopajo državne interese, medtem ko župani delujejo kot izvršilna veja oblasti, pri tem pa zastopajo lokalni interes. Tako poslanska kot županska funkcija pa zahtevata celega človeka, so prepričani v NSi-ju.

Predlogu so bolj naklonjeni v SMC-ju, ki se bo pred parlamentarnimi volitvami združil z Gospodarsko aktivno stranko (GAS) predsednika DS-ja Alojza Kovšce, na volitvah pa naj bi se povezovali in sodelovali tudi z nekaterimi drugimi strankami in listami. Kot so pojasnili v poslanski skupini SMC-ja, so v nekaterih sosednjih državah funkcije na državni in lokalni ravni združljive. "V SMC-ju smo prisluhnili razpravi in razumemo navedene argumente obeh strani. Morda bi pa prav župani lahko v razgreto politično ozračje na državni ravni vnesli nekaj umirjenosti in povezovalnosti v lokalnem okolju," so navedli v poslanski skupini.

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović je v izjavi za medije ob robu seje DZ-ja poudaril, da so poslanci v skladu z ustavo zastopniki vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije, župan pa zgolj določenega območja. Ob tem je še opozoril na možnost nasprotja interesov ter ločevanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti.

Kot je dejal vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han, so sicer župani v zadnjih letih naredili velik preboj v državi, a združitve poslanske in županske funkcije tudi v SD-ju ne podpirajo. Po njegovih besedah pa se o tem predlogu znova razpravlja, ker Slovenijo v prihodnjem letu čakajo parlamentarne volitve, poslanske skupine pa zanje potrebujejo zadostno število kandidatov.

Tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je opozoril na to, da bi se z združevanjem funkcij v DZ "vnašala logika lokalnih interesov, ki bi morali po definiciji delati v skupno dobro vseh prebivalk in prebivalcev države, ne samo neke občine". Z razdružitvijo funkcij se namreč ločujeta tudi zakonodajna in izvršilna veja oblasti, občine pa že imajo svoje glasove v državnem svetu, je še dodal Vatovec.

V stranki SAB so prepričani, da bi združitev obeh funkcij pomenila korak nazaj. Tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek je poudarila, da poslanci zastopajo interese vseh državljank in državljanov, če pa bi ena oseba lahko zasedala tako poslansko kot župansko funkcijo, pa bi obstajala možnosti zastopanja zasebnih interesov v DZ-ju.

V NeP-u so medtem prepričani, da je bila združljivost obeh funkcij ukinjena z razlogom. "Tako poslanska kot tudi županska funkcija zahtevata celega človeka, popolno predanost in opravljanje funkcije. Predvsem pa je za nas problematična konfliktnost interesov," je poudarila vodja nepovezanih poslancev Janja Sluga.

V poslanski skupini DeSUS-a pa so povedali, da se bodo, če bo o predlogu razpravljal tudi DZ, takrat o tem pogovorili in se nato odločili, kakšno je njihovo stališče.

Poslankam in poslancem je sicer leta 2011 v sedmem poskusu uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za novelo zakona o poslancih je takrat glasovalo 48, proti pa 36 poslancev.

Trije zakonodajni predlogi

Državni svetniki so v obravnavo državnemu zboru poslali tri zakonodajne iniciative. Prva je omenjeni predlog zakona o spremembi zakona o poslancih, s katerim želijo dokončno ukiniti nezdružljivost poslanske in županske (podžupanske) funkcije.

Po mnenju predlagateljev sedanja ureditev glede nezdružljivosti funkcij nima ne ustavne ne zakonske podlage. Predlog je podprlo 13 svetnikov, so sporočili.

Drugi je predlog dopolnitev zakona o tujcih v delu, po katerem mora dijak ali študent, ki želi pridobiti dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, pred začetkom študija predložiti potrdilo, da ima zadostna sredstva na bančnem računu (4826,16 evra za enoletno prebivanje), medtem ko je prej zadostovala pisna izjava staršev oz. zakonitega zastopnika, da ga bodo preživljali v času študija.

Kot so zapisali v DS-ju, bi s povrnitvijo ureditve na prvotno stanje olajšali vstop in izobraževanje v Sloveniji državljanom tretjih držav, ki prihajajo zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija, poleg tega pa bi vzpostavili enake pogoje študija za študente z različnimi socialno-ekonomskimi ozadji.

Tretja zakonodajna iniciativa je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem svetu, s katerim želijo odpraviti neustavnosti 50. člena zakona, pa tudi neustavnosti, na katere je opozorilo ustavno sodišče in na katere opozarja tudi stroka.

Cilj predloga zakona je po njihovih besedah natančno urediti postopek volitev v državni svet, predvsem pa ureditev volilnega spora, saj se v praksi pri volitvah v DS pojavljajo številne težave, za katere trenutna pomanjkljiva ureditev ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva in ne nudi ustreznih rešitev.