Franc Žnidaršič, dolgoletni poslanec, ki je po izstopu iz DeSUS-a ustanovil novo stranko DSD, je prepričan, da mu bo uspelo prepričati predvsem neopredeljene volivce. Stranka se dogovarja za sodelovanje z različnimi gibanji, pripravljeni pa so na pogovore o sodelovanju tudi z že uveljavljenimi akterji na političnem področju.

Tako se jim je pridružil ajdovski župan Marjan Poljšak, ki bi lokalno politiko rad zamenjal za državno. "Tudi moji kolegi se strinjajo, da sem bolj koristen, če se borim na državnem nivoju. Ko bomo reševali državo, bomo reševali tudi tisti mali košček, ki je Ajdovščina," pravi. In reševanja Slovenije bi se lotil s povezovanjem delavcev in podjetnikov, saj po njegovih besedah na volitvah ne gre za boj med levico in desnico, temveč za bitko s tistimi, ki v "imenu tujih interesov manipuliraji z nami".

Upata na zmago tretje opcije
Zato bi oba z Žnidaršičem na stolčku bodočega premierja videla nekoga tretjega, in ne Janeza Janšo ali Boruta Pahorja. "Pahor ni alternativa Janši in Janša ni alternativa Pahorju," je prepričan Poljšak, Žnidaršič pa dodaja, da ima iz preteklih pogajanj za vstope v koalicijo slabe izkušnje tako z enim kot z drugim. "Tudi javnost pričakuje, da bo prišla tretja opcija," dodaja.

Ali bo ta opcija Zoran Janković, nista želela napovedovati. Poljšak bi ga raje videl na mestu premierja kot koga, ki je tam že sedel, Žnidaršič pa je bil previdnejši. Čeprav je zatrdil, da ne bodo nikogar napadali, je poudaril tudi, da ima premier veliko bolj zvezane roke glede samostojnih odločitev od županov in da mora torej iskati soglasja v vladi in parlamentu. Je pa res, je dodal, da Janković še ni vodil vlade in da zato v nasprotju s Pahorjem in z Janšo nima negativnega predznaka.

Uvedli bi solastništvo delavcev
"Ne glede na to, katera stran bo zmagala, bodo pogajanja za vstop v vlado trda," ugotavlja Žnidaršič. Njegova stranka ambicije, da bi sodelovala v vladi, ne skriva, a je vse odvisno od dogovorov. Zavzemali se bodo namreč tudi za korenitejše spremembe trenutnega sistema, in sicer da bi uvedli soupravljanje, solastništvo in udeležbo pri dobičku zaposlenih. "Nič nimamo proti, če so lastniki kapitala bogati, a naj primerno plačajo zaposlene in dajatve državi," pojasnjuje.

Prav tako v stranki tehtajo možnost, da bi uvedli temeljni dohodek državljanov, hkrati pa odprli možnosti za gospodarski razvoj. "S trdim delom, varčevanjem in izboljšanjem okolja za delovanje gospodarstva bomo lahko ustvarili dovolj za ohranitev solidarnosti in socialne države." Najnižja plača bi po njihovem prepričanju morala vedno biti nad pragom revščine, hkrati pa bi morala zagotavljati, da bo po koncu delovne dobe ta plača zadoščala za prejemanje pokojnine, ki bo prav tako nad pragom revščine.

Spreminjali bi tudi zakonodajo - odpravili bi luknje, ki onemogočajo hitro sankcioniranje tistih, ki so z divjim privatiziranjem, korupcijo in tajkunskimi krediti okradli državo, spodbudili bi raziskovalce, da bi bolj sodelovali s podjetji, in zagotovili neposredno demokracijo, v kateri bi volivci tudi v času med volitvami izražali svoje mnenje o potezah in načrtih oblastnikov. Sami na volilni lista obljubljajo nove obraze in kandidate z različnimi znanji.