Trenutno vidijo otroci mamo tri ure na teden. Pred odvzemom otrok je imela skrbništvo mati, po zamenjavi sodnice pa jih je ta začasno dodelila očetu in ta začasnost traja zdaj že dve leti. Zadeva je romala tudi že na ustavno sodišče, kjer pa so sodniki februarja soglasno odločili, da zamenjava sodnice, ki se je v tem primeru zgodila na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ni sporna.
Spomnimo: zadeva naj bi bila sporna prvič zaradi družinskih vezi med sodnico in očetovim znancem, kar je okrožno sodišče zavrnilo, in drugič, ker naj bi bil primer drugi sodnici dodeljen mimo sodnih pravil. Že tretji odvetnik mame Blaž Žibret je prepričan, da pravila, ki jih določa sodni red, niso bila spoštovana: "Ampak so bila uporabljena kriteriji, merila, načela, ki si jih je določil predsednik sodišča sam, še več, ta pravila niso bila niti objavljena, ampak so bila zapisana v odredbi predsednika sodišča."
Prva sodnica, ki je vodila primer, je odšla na drugo delovno mesto in odprte zadeve prepustila drugim sodnikom. Pri tem primeru se je predsednik okrožnega sodišča za omenjeno sodnico odločil, ker naj bi bila na določen dan najmanj obremenjena, kar sodni red tudi dopušča, kot so zapisali ustavni sodniki. Pri varuhu človekovih pravic, kjer primer tudi že dalj časa spremljajo, menijo drugače. Že pred časom so namreč opozorili, da za tako dodelitev sodnice ni pravne podlage, in izrazili zaskrbljenost, če se tak način uporablja tudi pri drugih sodnih zadevah.
Pravila o dodeljevanju zadev so bila v konkretnem primeru uporabljena na vprašljiv način in pobudnici bi bila lahko zato kršena pravica do naravnega sodnika. Po proučitvi razpoložljivih podatkov v obravnavani zadevi, v obstoječih predpisih nismo našli pravne podlage za predodelitev zadeve po pravilu najmanjšega števila nerešenih zadev. Zadevo smo obravnavali, kljub temu, da gre za odprti postopek, ker smo ocenili, da bi lahko imela morebitna napačna uporaba pravil o dodeljevanju zadev večje razsežnosti, če se tak način v praksi kot pravilen uporablja tudi pri drugih sodnih zadevah. Gre za širše vprašanje, pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost.
Na vseh 11 okrožnih sodišč smo poslali vprašanja, kakšna merila uporabljajo, ko morajo zadeve predodeliti nekemu drugemu sodniku. S petih sodišč so nam odgovorili, da pri dodeljevanju zadev vedno upoštevajo letni razpored sodnikov, in ne njihove obremenjenosti, s treh sodišč odgovora nismo dobili, le v Celju pravijo, da upoštevajo tudi obremenjenost sodnikov.
Varuh ugotovil napake sodišča
Da v zadevi ni vse tako, kot bi moralo biti, je varuh ugotovil že pred časom. Za našo televizijo je marca 2021 povedal, da so v omenjenem primeru ugotovili napake sodišča in ga pozvali, da mora odločati v razumnem roku: "Ministrstvo za pravosodje pa smo opozorili, da se določeni postopki ustavljajo." Po naših informacijah je okrožno sodišče dolgih devet mesecev zadrževalo spis, namesto da bi ga posredovali višjemu sodišču. Sodnica Nadja Marolt, takrat vodja oddelka za družinsko sodstvo na omenjenem sodišču, je marca 2021 povedala: "Vsi družinski postopki so prednostni, vendar so nekatere zadeve tako kompleksne in vsebinsko zahtevne, da terjajo svoj čas."
Kaj tako hudega je mati otrokom storila, da so jih odvzeli na tako brutalen način in da otroci po odvzemu mame pet mesecev niso smeli videti, po dveh letih še vedno ni jasno. Na sodišču so povedali, da otrok ni kakor koli zlorabljala, ampak da gre le za težave pri zagotavljanju stikov. Sodnica, ki je odredila odvzem, pa je mami celo dejala: "Vem, da ste dobra mama. Otroci bodo zaupani vam v varstvo, gospod bo imel le stike."
Odvzem na tretji dan zaprtja države
Odvzem otrok se je zgodil na tretji dan zaprtja države v prvem koronskem valu. Zamaskirani odrasli so vdrli v hišo, medtem ko so otroci jedli kosilo, in jih kljub štiriurnemu silovitemu upiranju odpeljali. Takole so opisovali sosedje: "So basali te otroke v avto, ti otroci so se oklepali mamice, ki jim je dopovedovala, pojdite, moramo zdaj to rešiti, to je zdaj nujno, da greste z očijem. Prisotne so bile socialne delavke, ki so gledale, kot da so to neki predmeti. Policisti so kar stran gledali, tudi oni niso mogli gledati." Kljub ukazu sodnice, naj policisti pomagajo, ti niso hoteli, ker mama postopka ni ovirala.
Štiri mesece za tem so policisti vložili kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja – osumljen naj bi bil oče. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pa je podal kazensko ovadbo proti sodnici. "Po mojem mnenju je sodnica tako rekoč ukazala izvršitelju mučenje otrok." Še eno kazensko ovadbo proti sodnici je podala nekdanja odvetnica mame, ker naj bi sodnica skušala vplivati na odločitev centra za socialno delo glede skrbništva otrok. V elektronskem sporočilu, ki ga je sodnica poslala na CSD, je pisalo: "Predlagamo, da se vsi trije otroci takoj, z začasno odredbo, zaupajo očetu ali da se odstranijo iz okolja tako matere kot očeta."
In tako se je zgodilo, otroci so bili odvzeti mami in so zdaj že dve leti, z začasno odredbo, pri očetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje