Kolegij predsednice državnega zbora je namreč izglasoval nujni postopek obravnave za vse tri zakonske predloge. Dogovorili so se, da se bo izredna seja DZ-ja, na kateri bodo poslanci odločali o njih, začela v sredo, 31. avgusta, ob 10. uri.

Povračilo gasilcem

Predlagana novela zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer ureja povračilo stroškov, ki nastajajo ob sodelovanju posameznih društev in nevladnih organizacij na intervencijah, ko je zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. Vladni predlog predvideva, da se sredstva zagotovijo v višini odstotka zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v državi na prostovoljca, ki je sodeloval pri tej posredovanju, na dan. Novela zakona bo veljala tudi za nazaj, za obdobje najobsežnejšega požara v zgodovini samostojne Slovenije na goriškem Krasu.

Sorodna novica Vlada določila besedilo zakona o energetskem dodatku

Draginjski dodatek

Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva pa bo po napovedih vlade omilil posledice in vpliv visokih cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone. Vlada bo socialno ogroženim prebivalcem in invalidom pomagala z enkratnim energetskim dodatkom, tj. 200 evrov. Celotna vrednost pomoči je ocenjena na približno 41,1 milijona evrov, pomoč pa bo prejelo približno 63.000 posameznikov in družin, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, in 13.500 invalidov.

Sorodna novica Enočlanska socialno ogrožena gospodinjstva bodo prejela 200 evrov, tričlanske družine 432 evrov

Pomoč gospodarstvu

Prav tako bo DZ obravnaval predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Po navedbah vlade gre za prvi korak pomoči podjetjem, do sredine marca prihodnje leto bo izplačanih za 40 milijonov evrov pomoči. Gospodarstvu bo tako država pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu. Upravičenci po predlogu zakona so pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani.

Matičnim delovnim telesom – odboru za obrambo, odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter odboru za gospodarstvo – je kolegij predsednice DZ-ja za obravnavo omenjenih zakonov omogočil delo tudi po 22. uri, če bi bilo to potrebno. Proti temu predlogu so sicer glasovali v SDS-u in NSi-ju.

Sorodna novica Prepoved posvajanja otrok istospolnim parom ni ustavna. Mesec: Zakon je že v pripravi.

Spremembe družinskega zakonika

Kolegij je obravnaval tudi predlog vlade, da se spremembe družinskega zakonika v DZ-ju obravnavajo po skrajšanem postopku. Kot je utemeljila predstavnica vlade, gre za uskladitev z dvema odločbama ustavnega sodišča, ki odpravljata neustavnost. Ustavno sodišče je namreč v začetku julija istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok, DZ pa naložilo, da neustavnosti odpravi v pol leta.

Kolegij je sicer obravnavo predloga po skrajšanem postopku potrdil, a so mu nasprotovali v SDS-u in NSi-ju. Vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj meni, da bi se moral zakon obravnavati po redni poti, da ne bi bila izključena javna razprava o tako "zahtevni in pretresljivi" noveli družinskega zakonika. Glede tega sta bila izvedena tudi dva referenduma, na katerih so državljani zavrnili odločitev, ki jo je sprejelo ustavno sodišče, je poudaril.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je opozoril, da referenduma o ustavnih vprašanjih in vprašanjih človekovih pravic sploh ne bi smelo biti. Dodal je še, da nobena večina ne more odločati o človekovih pravicah manjšine, saj da je to "skregano s sodobno, odprto družbo".