Preiskovalna komisija DZ-ja, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut, se je v sredo sestala na seji, ki je potekala za zaprtimi vrati. Po besedah predsednika komisije Lamuta so na seji začrtali prva preiskovalna dejanja ter določili zunanje in notranje sodelavce.

Glede sodelavcev so prejeli tudi dve zahtevi SDS-a za izločitev zunanjega svetovalca Branka Lobnikarja, sicer nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Člani komisije pa so sprejeli sklep, da je zahteva poslanske skupine SDS-a brezpredmetna, je na današnji novinarski konferenci dejal Lamut.

Komisija bo dokazni material pridobivala od policije, Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), informacijske pooblaščenke in tudi urada za preprečevanje pranja denarja.

Prioriteta bo delovanje urada za preprečevanja pranja denarja

Prav morebitne zlorabe slednjega bo po razkritju portala N1, da je urad na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi, med prioritetami komisije. "Do zdaj številni odzivi pričajo o zavedanju, da gre za eno največjih afer v zgodovini Slovenije, za morda največjo zlorabo neke državne institucije," je dejal Lamut in kot smiselno ocenil, da komisija najprej zdravi in celi "tisto rano, ki krvavi".

Ob tem je kot "neverjetno žalostno" označil dejstvo, da se tega ne zaveda predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak, ki je po Lamutovih besedah tisti, ki je dajal vse podatke uradu za preprečevanje denarja. Brodnjak namreč na enem od družbenih omrežij delo komisije predstavlja kot nepomembno, pa čeprav je "on tisti, ki bi moral zaščititi interes komitentov banke, ki jo vodi", je prepričan Lamut.

Glede dokazov, ki jih bo pridobivala komisija, je sicer dva predloga podal tudi član komisije, poslanec SDS-a Branko Grims. Komisija je potrdila predlog, da se bo seznanila z dopisom nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar premierju Golobu o političnih pritiskih na policijo, je navedel Lamut. Glede poročila nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnem vpletanju vladajoče politike v delo policije pa bo preiskovalna komisija od policije in službe generalnega direktorja policije zahtevala neanonimizirano verzijo.

Na seznamu številne priče

Na sredni seji so člani komisije razpravljali tudi o seznamu prič. Potrdili so predlog NSi-ja, ki je predlagal zaslišanje nekdanje notranje ministrice Bobnar, nekdanjega šefa policije Lindava, premierja Roberta Goloba, generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl, generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković ter Miloša Njegoslava Milovića. Lamut pa je danes potrdil, da so na seznamu prič tudi nekdanji premier Janez Janša, nekdanji notranji minister Aleš Hojs, nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj, pa tudi zaposleni na finančni upravi in uradu za preprečevanje pranja denarja.

"Želimo si, da naša preiskovalna dejanja pripeljejo do razjasnitve okoliščin dejanj in nedopustnih vpletanj tako v času delovanja prejšnje vlade kot razjasnitvi okoliščin, namigovanj, morebitnih sumov, kaj se je dogajalo v sedanji vladi Roberta Goloba," je poudaril Lamut in zatrdil, da namen preiskovalne komisije, ki bo zajela obdobje od nastopa tretje Janševe vlade do dneva odreditve preiskave, ni delovati revanšistično in se pogovarjati o polpretekli zgodovini, ampak enkrat za vselej raziskati nedopustna dejanja in jih obsoditi.