V opoziciji so želeli priporočiti vladi in pristojnim organom, naj se preišče in ugotovi odgovornost prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja za škodo, ki je nastala, ker Slovenija NLB-ja ni prodala do konca leta 2017, kot se je ob njeni sanaciji zavezala Evropski komisiji, pač pa po metodi prve javne ponudbe 65 odstotkov delnic šele na začetku letošnjega novembra.

O tem so že prejšnji teden razpravljali člani odbora DZ-ja za finance. Na koncu niso podprli predloga omenjenega sklepa, zato ta tudi ni bil predviden po razpravi na današnji plenarni seji DZ-ja.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je v uvodu v imenu predlagateljev opozoril, da smo prvo napako storili že s tem, ko smo banko sploh začeli prodajati, druga pa je bila, ko smo jo prodali pod ceno. Zdaj bomo zanjo dobili kakšno milijardo evrov, njena vrednost pa je od sedem do deset milijard evrov. "Kdo bo to pobasal v žep," je vprašal.

Če bi se prodaja zgodila v času vlade, ki bi jo vodil Janez Janša, bi bil NLB prodan za primerno ceno in ne pod ceno, je ocenil Anže Logar (SDS). Naštel je tudi krivce za to, kot je dejal, da se nekaznovano z lopato meče državni denar v ogenj. To so Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan, ki "banke niso prodali v prvem poskusu, ko so bile cene bank na trgu 20 odstotkov višje kot v času prodaje", je dejal.

Dosežena cena za delnico NLB-ja je bila po njegovih besedah nižja tudi zato, ker je prejšnja vlada na vsak način želela razpršeno lastništvo. "Vzeli so vam približno 400 milijonov evrov ali 200 evrov na vsakega izmed nas," je o omenjeni trojici dejal Logar in vprašal, ali so za to odgovarjali. "Eden je zunanji minister, drugi je obrambni minister, tretji pa je predsednik hiše demokracije," si je odgovoril.

Zaradi prodaje NLB-ja nam po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje ni treba zardevati pred nikomer. Zatrdil je, da je postopek potekal v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu (SDH), pri čemer je moral holding slediti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je potrdil DZ. Postopek je stekel že leta 2016, a vlada je lani prodajo ustavila, saj je ocenila, da cenovni razpon ni primeren.

V letos novembra izvedenem postopku prodaje NLB-ja je bila dosežena nižja cena za delnico, vendar pa vlada po Dragonjevih besedah ni mogla predvideti, kakšne bodo razmere na kapitalskem trgu več kot leto dni pozneje. "Finančni trgi so nepredvidljivi, zato je težko določiti, kdaj je najprimernejši čas za prodajo," je dejal.

V strankah, ki so v prejšnjem mandatu sestavljale vlado, so predlagateljem izredne seje očitali, da si želijo le političnega obračunavanja. Poleg tega bi morali pri ocenjevanju ravnanja z največjo slovensko banko pogledati precej dlje v preteklost kot pa le v prejšnji mandat. "Upravljanje NLB-ja ima tako dolgo brado, ki seže ne samo v ta mandat, ampak nekaj mandatov nazaj," je dejal Matjaž Han (SD).

"SMC je v prejšnjem mandatu vodila vlado in ne beži od odgovornosti," je dejal poslanec te stranke Jani Möderndorfer. A kot je opozoril, se lahko nezaupnica oz. zaupnica izreče le aktualni vladi, medtem ko lahko politično odgovornost za nastalo škodo ocenjujejo preiskovalne komisije. Te smo imeli v zvezi z bankami že tri, je dejal, na preiskovalne komisije pa je spomnil tudi Robert Polnar (DeSUS).

Igor Peček (LMŠ) je tako kot Dragonja opomnil, da so finančni trgi nepredvidljivi. "Navsezadnje lahko vsakič pomislimo tudi na to, koliko manj bi s prodajo iztržili naslednje leto, če tega ne bi storili letos, ali pa koliko več bi zaslužili, če bi NLB prodali pred 10 leti," je ponazoril.

V Levici so prepričani, da NLB ne bi smeli prodati. "Ta seja bi morala biti sklicana zato, ker se je banko sploh prodalo," je menil Željko Cigler (Levica), ki je prepričan, da bi morala "vlada v zadnjih petih letih izpodbijati izsiljevanje Evropske komisije za prodajo banke, v katero smo z dokapitalizacijo vložili 2,3 milijarde evrov".

"Zagotovo je prav in dobro, da smo NLB končno prodali," mu je opotekal Jernej Vrtovec (NSi). Kot je pojasnil, smo imeli davkoplačevalci v preteklosti od te banke bore malo, res pa nismo iztržili dobre cene. Med vzroki za to je navedel napačno odločitev prejšnje vlade, da se banka proda po načinu razpršenega lastništva, poleg tega se jo je prodajalo neresno in pod pritiskom.

V SAB-u so se strinjali s predlagatelji izredne seje, da bi bil v primeru prodaje pred nekaj leti morda izkupiček večji, a kot je dejal Andrej Šušmelj (SAB), je "po bitki zelo lahko biti general". Zdaj je, kar je – banka je prodana in lahko samo upamo, da ji je SDH našel dobre lastnike, ki bodo znali poskrbeti za njeno rast in razvoj, je dejal.

V resnici ne gre za bitko, ampak za vojno, ki je trajala dalj časa, pa je menila Janja Sluga (SMC). Strinjala se je, da je bila za NLB dosežena prenizka cena. A ta ni prenizka zaradi dogajanja v zadnjem letu ali v zadnjem mandatu. "Cena je taka zaradi dogajanja že od – vemo, kdaj," je povedala.