Kot so v zahtevi za razpravo zapisali predlagatelji, je bila s prepozno prodajo največje slovenske banke davkoplačevalcem storjena škoda, odgovorna zanjo pa je prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, v kateri so bile stranke SMC, SD in DeSUS. Slovenija bi namreč morala v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013, NLB delno privatizirati že do konca lanskega leta. A vlada je lani prodajo ustavila, saj je presodila, da cenovni razpon ni primeren. Postopek je tako izvedla šele v letošnjem novembru, ko je po izpeljani prvi javni ponudbi v pretežno zasebno last prešlo 65 odstotkov delnic banke, država pa je ohranila nadzorni delež.

Ob lanski nameri za prodajo NLB-ja je bila ponujena cena za delnico določena v razponu od 55 do 71 evrov, v letos izpeljanem postopku pa precej nižje: med 51,50 in 66 evrov. Prodajna cena je bila nato 9. novembra določena na spodnji meji tega razpona, to je pri 51,50 evra. Samo iz tega je država iztržila za okoli 41 milijonov evrov nižjo kupnino, kot če bi banko prodala konec leta 2017, so izračunali v opoziciji.

Zadržki tudi pri zakonodajnopravni službi
DZ bi moral zato sedanji vladi in pristojnim organom priporočiti sprejetje ukrepov, ki so potrebni za preiskavo politične in odškodninske odgovornosti prejšnje vlade za škodo, ki je od decembra 2016 do novembra 2018 nastala pri prodaji večinskega deleža v NLB-ju. Člani odbora tega sklepa niso podprli, zadržke pa je imela tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja, saj je lahko vlada odgovorna le politično, pa še to le aktualna vlada.

Z očitki opozicije so se soočili državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja ter predsednica uprave in predsednik nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), Lidia Glavina in Damjan Belič. Postopek prodaje je potekal skladno z zakonom o SDH-ju, pri čemer je moral holding slediti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je potrdil DZ, so povedali vsi trije. Tako denimo ni bilo mogoče s prodajo najprej zgolj petih odstotkov delnic banke preveriti, kakšno ceno bi lahko iztržili, kot je predlagal Luka Mesec (Levica). "Res je, da je cena drugačna, če prodajaš le pet odstotkov banke ali pa 75 odstotkov, a strategija tega ne omogoča," je pojasnil Belič. "Lahko ima vsak svoje mnenje, a strategijo moramo upoštevati," pa je dodal Dragonja.

Dragonja: Celotna prodaja bi bila tvegana
Marko Pogačnik (SDS) je ugotovil, da je bilo pri prodaji NLB-ja storjenih kar nekaj napak. "Uvodna je bila, da se ni prodajal celoten delež, v tem primeru bi bila cena na delnico bistveno višja," je dejal. A tudi prodaja v celoti ne bi bila v skladu s strategijo, poleg tega bi bila po Dragonjevih besedah preveč tvegana. "Leta 2017 so na trgih vladale razmere, ko tako velikega svežnja ni bilo mogoče prodati v enem sklopu," je dejal.

Če bi država v enem svežnju želela prodati celoten razpoložljivi delež 75 odstotkov minus eno delnico NLB-ja, bi to pomenilo eno največjih transakcij na območju centralne in srednje Evrope v zadnjem desetletju, izvedenih po metodi prve javne ponudbe, je pojasnil. Ker Slovenija ne predstavlja tako velikega potencialnega trga za morebitne vlagatelje, bi bila takšna transakcija tvegana z vidika možnosti uspešne izvedbe, zato je vlada Evropski komisiji predlagala prodajo v dveh fazah. "Te odločitve takratne vlade na noben način ni mogoče označiti škodljivo, pač pa je ravnala razumno in v smeri odgovornega ravnanja z državnim premoženjem," je dejal Dragonja.

SDH: Upoštevali smo nalogo
"Borzni trgi so volatilni, zato je težko določiti, kdaj je najprimernejši čas za prodajo," pa je državni sekretar odgovoril na očitke, da prodaje ni bilo takrat, ko bi lahko za delnico iztržili več. Ob tem je tako kot Glavina tudi Dragonja spomnil, da je država pred prodajo prejela za 270 milijonov evrov dividend iz zadržanega bilančnega dobička iz preteklih let. Vprašanje, ali je država za delnico NLB-ja iztržila premalo, je sicer stvar subjektivne presoje. "Za nekoga je cena vedno prenizka, za drugega previsoka," je dejal Belič.

Zatrdil je, da je SDH ravnal v skladu z navodili. "Naloga, ki jo je SDH dobil, je bila prodati najmanj 50 odstotkov delnic po metodi prve javne ponudbe pod tržnimi pogoji," je povedal. In dosežena cena je odražala tržne pogoje. "Cena je bila tržna, težko komentiram, ali je bila nizka ali visoka," je dejal.

Po mnenju Levice sicer ni vprašanje, kdo je odgovoren za nizko ceno, po kateri smo prodali NLB. "Škoda je bila storjena že s samo prodajo," je dejal Mesec in v potrditev predlagal sklep, s katerim bi Računsko sodišče pozvali k reviziji postopka prodaje, v primer naj se poglobi tudi Komisija za preprečevanje korupcije, vlada pa naj odpokliče nadzornike SDH-ja. Vendar tudi ta predlog ni dobil zadostne podpore.