V Levici so nad predlagano ceno za NLB ogorčeni, zato vlado pozivajo, naj privatizacijo ustavi. Če tega ne bo storila, koordinator Levice Luka Mesec predlaga državljanski odkup. Kot je Mesec dejal v današnji izjavi za medije v Ljubljani, je cenovni razpon za delnico NLB-ja, postavljen med 51,50 in 66 evrov, škandalozno nizek. Če bo država prodala NLB v skladu s tem cenovnim razponom, bo izgubila "na stotine milijonov evrov", ki so bile v banko vložene s sanacijo. Prav tako se vlada, kot je poudaril, ne sme skrivati za odločitvijo nadzornikov SDH-ja, saj je sama njegova skupščina.

"Pričakujemo, da se bo vlada kot skupščina SDH-ja v najkrajšem mogočem času sešla in to odločitev nazornega sveta spremenila ali pa ustavila privatizacijo," je dejal Mesec, ki je spomnil, da Levica ne sestavlja vlade. "V banko je bilo s sanacijami vloženih 2,4 milijarde evrov, iztržek pa bo nekje realno gledano okoli 800 milijonov evrov. Se pravi, bo država izgubila več kot 1,5 milijarde evrov," je izračunal Mesec. Ob tem je dodal, da je to več, kot bo stal drugi tir Divača–Koper.

Prodaja po takšni ceni po njegovem mnenju države ne kaže v vlogi dobrega gospodarja in predstavlja "potencirano ponovitev zgodbe s prodajo Nove KBM". Pričakuje namreč, da bo pri taki ceni interes med vlagatelji velik. Če jim ne bi uspelo ustaviti privatizacije največje slovenske banke, so v Levici že razmišljali o rezervnih scenarijih. "Če zaustavitve privatizacije ne bo, bomo razmišljali tudi o alternativah, kot je državljanski odkup. V tem primeru sem pripravljen vložiti vse svoje prihranke," je v izjavi sklenil Mesec.

SMC, SD in SAB zadržani
Na današnjo novico so se doslej odzvali še v SMC-ju, SD-ju in SAB-u, a bolj zadržano. "V SMC-ju vidimo prodajni postopek NLB-ja kot epilog izpolnitve zavez Evropski komisiji, ki jih je dala vlada Alenke Bratušek v zameno za takratno državno pomoč. Slovenija te zaveze mora spoštovati, se je pa vlada Mira Cerarja z Evropsko komisijo pogajala, da bi do prodaje NLB-ja prišlo na način, ki bi bil najboljši za slovenske davkoplačevalce. To mora biti glavni cilj tudi zdaj," so zapisali v tej stranki.

Predsednica SAB-a in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je dejala, da bi si želela višje cene, a da so očitno razmere na trgu takšne, da jih ne dopuščajo. "Sem pa tudi na neki način žalostna, da se moje besede, da bi bilo treba stvar skleniti lani, potrjujejo. Smo v fazi, ko naša država nima kaj veliko več narediti," je poudarila.

Konkretnih številk v SMC-ju in tudi v SD-ju niso želeli komentirati. V SMC-ju pričakujejo, da bo "država iztržila čim več, da bo morebiten nov lastnik NLB-ja strateški in da bo odgovorno skrbel za nadaljnji razvoj banke", v SD-ju pa so glede razpona dejali, da so "izjave politike v tej fazi prodaje NLB-ja prej škodljive kot koristne in lahko škodijo interesom NLB-ja, s tem pa državi ter vsem njenim državljankam in državljanom".

Analitiki ceno pričakovali
Cenovni razpon za delnico je po besedah analitikov v skladu s pričakovanji in bolj kot poslovanje banke odseva trenutne tržne razmere, poroča novinarka Radia Slovenija Erna Strniša. Odločitev za prodajo ni prišla v najbolj posrečenem trenutku, saj svetovni in evropski delniški padajo, pravi Luka Flere iz KD Skladov: "Na razpon pa poleg trenutnega okolja vplivajo tudi način prodaje, prva javna ponudba in naša zgodovina okoli prodaje in države, kjer posluje."

Država bo najverjetneje iztržila manj, kot je pričakovala – poslovanje NLB-ja je dobro, a proces ponudbe javnosti pač spremlja določena negotovost in tudi sam interes kupcev bo zelo povezan z dogajanjem na svetovnih borzah, pravi Matej Šimnic iz družbe Alta Invest, ki razpon komentira takole: "Je dovolj nizek, da je privlačen za vlagatelje, in obenem dovolj visok, da kaže na ambicioznost."

Zahodnoevropske banke trenutno kotirajo približno pri 0,8-kratniku vrednosti, vzhodnoevropske pa pri 1,2-kratniku. Je pa indeks evropskih bančnih delnic v zadnjem mesecu romal navzdol, kar bo vplivalo na interes vlagateljev. Neuradno je slišati, da so institucionalni vlagatelji sicer zainteresirani, javno pa načrtov za zdaj ne želijo razkriti. Pri malih vlagateljih bo bistvena dividendna politika, gotovo pa ne gre pričakovati takega interesa, kot smo mu bili priča pri prodaji Nove KBM.