Indeks SBITOP je zadnji teden izgubil poldrugi odstotek in je pri 812 točkah tam, kot je bil na začetku leta. "Že nekaj let zapored so ena osrednjih tem nadpovprečni dividendni donosi slovenskih delnic. A ta zgodba zaradi datumov skupščin in datumov izplačila poganja indekse le v prvi polovici leta, v drugi polovici pa zgodba ni aktualna," je negativna gibanja, ki trajajo od junija, ko je bil SBITOP pri 907 točkah na osemletnem vrhu, pojasnil Sašo Stanovnik iz Alte. Žarek upanja naj bi prinesla kotacija NLB-ja, kar naj bi se zgodilo še to jesen. Med enajstimi delnicami, ki sestavljajo indeks SBITOP, so se sicer zadnji teden najbolj, za sedem odstotkov, pocenile Lukine, od začetka leta pa so največ, 20 odstotkov, izgubile Telekomove delnice. Na pozitivni strani (ob prevzetem Gorenju) izstopa Intereuropa s 35-odstotno letošnjo rastjo tečaja. Prav Intereuropa je pravzaprav edino podjetje, ki je predmet prevzemnih špekulacij.

Po treh negativnih tednih Wall Street spet navzgor
Na Zahodu so se kljub poslabšanju odnosov med ZDA in Savdsko Arabijo (zaradi umora novinarja Džamala Hašokdžija) razmere na delniških trgih umirile, potem ko je bilo teden prej kar nekaj večjih pretresov. Newyorški delniški barometer Dow Jones je v petih dneh pridobil 0,4 odstotka in tako prekinil niz treh negativnih tednov. Vedno bolj so v ospredju četrtletni poslovni rezultati. Najprej so pozitivno presenetile največje banke z Wall Streeta, v petek pa je navdušilo tudi podjetje Procter & Gamble in delnice so poskočile za skoraj devet odstotkov, kar je največ v zadnjem desetletju. Manj spodbudni naj bi bili četrtletni rezultati evropskih korporacij, kar predvsem velja za avtomobilski sektor. Daimler je že drugič v enem mesecu znižal oceno celoletnega dobička, delnice so padle najnižje po letu 2013 in so letos za 27 odstotkov v minusu.

Nafta brent pod 80 dolarji
Nafta brent je teden končala pod 80 dolarji za 159-litrski sod. Še pred dobrima dvema tednoma je bila cena 86,74 dolarja (največ v zadnjih štirih letih) in nekateri so napovedovali, da utegne kmalu pasti meja 100 dolarjev. To se ni zgodilo, saj spet prevladujejo ocene, da bo carinska vojna pustila pečat tudi na naftnem trgu, poleg tega so zaloge nafte v ZDA precej porasle. Zadnji teden se je brent pocenil za 0,3 odstotka, ameriška lahka nafta WTI pa za skoraj tri odstotke, tako da se z brentom glede na WTI trguje po najvišjem pribitku po 8. juniju (11 dolarjev). V torek se bodo v Sloveniji spet spremenile cene goriva, tokrat lahko pričakujemo pocenitev. Vrednost zlata se je na tedenski ravni zvišala tretjič zapored, tokrat za 0,7 odstotka. V ponedeljek je bilo treba za 31,1-gramsko unčo plačati 1.233 dolarjev, kar je največ v zadnjih dveh mesecih in pol.

Belgija ukrotila visok dolg, ga bo tudi Italija?
Donosnost italijanske desetletne obveznice se približuje štirim odstotkom, kar v finančnih ustanovah velja že za kritično mejo. Če bo Italija šla čez ta prag, bi to še povečalo napetosti na finančnih trgih in imelo tudi negativen vpliv na preostale države, pravijo pri ameriški banki Citi. Za zdaj kriza nima takšnih razsežnosti kot v letih 2011 in 2012, saj pri španskih in portugalskih obveznicah ni opaziti kakšnih nemirov. Z dobrimi 130 odstotki BDP-ja je italijanski javni dolg za grškim drugi najvišji v Evropi, ni pa nujno, da to vodi v bankrot. Belgija je bila na začetku 90. let podobno zadolžena kot Italija, a je do začetka krize (2008) z zgledno javnofinančno politiko in z gospodarsko rastjo javni dolg znižala na 87 odstotkov BDP-ja. Italijanska vlada za prihodnje leto napoveduje 1,5-odstotno gospodarsko rast, vendar je realneje, da bo rast le enoodstotna.

Beg vlagateljev iz italijanskih obveznic
Pritisk na italijanske obveznice se krepi. Tuji vlagatelji so letos prodali že za 42 milijard evrov italijanskega dolga, od tega samo avgusta za skoraj 18 milijard. Zahtevana donosnost do dospetja je v petek dopoldne dosegla že 3,783 odstotka, razlika (spread) v primerjavi s primerljivo nemško obveznico je dosegla že 340 bazičnih točk, kar je največ od pomladi 2013. Na borzi v Milanu so delnice nekaterih bank padle tudi za pet odstotkov. Po nekaj pomirjujočih tonih iz Bruslja se je donosnost italijanske obveznice v petek popoldne spet spustila pod 3,50 odstotka. Bonitetna agencija Moody's je zaradi proračunskih načrtov italijanske vlade znižala bonitetno oceno Italije za eno stopnjo, na Baa3, kar pomeni, da je Italija obdržala investicijsko oceno, vendar je zdaj le še eno stopnjo nad špekulativno (junk) oceno.

Evro spet nad 1,15 dolarja
Načrtovani proračun (nova vlada je primanjkljaj za 2019 postavila kar pri 2,4 odstotka BDP-ja) je neskladen z evropskimi proračunskimi pravili, zato je Bruselj Italijo pozval k pojasnilom. Italija mora Evropski komisiji odgovoriti do ponedeljka. Če Rim in Bruselj ne bosta dosegla kompromisa glede italijanskega proračuna, se utegnejo spet pojaviti govorice o izstopu Italije iz območja evra. V petek bo italijansko bonitetno oceno revidirala tudi agencija S & P, pričakovati je znižanje za eno stopnjo. Kljub vsemu je evro v petek v primerjavi z dolarjem pridobil pol odstotka in se povzpel nad 1,15 dolarja. Po izračunih banke JP Morgan naj bi sicer vsakemu zvišanju donosnosti italijanske desetletne obveznice v primerjavi z nemško za 0,10 odstotne točke sledila slabitev evra (v primerjavi z dolarjem za pol centa.