Gre za tretji vseevropski test po letih 2014 in 2016. Evropski bančni organ (EBA) je v okviru letošnjega vseevropskega pregleda opravil obremenitvene teste v 48 bankah iz članic Evropske unije in Norveške. Med njimi je 37 bank iz držav z evrom, ki znašajo 70 odstotkov bilančne vsote bank v evrskem območju.

Pregled je pokazal, da so evropske banke na splošno bolje pripravljene na morebitno novo finančno in gospodarsko krizo kot pred nekaj leti, so sporočili iz EBA-ja, ki ima za zdaj še sedež v Londonu. V okviru pregleda so preverjali, kako močno bi se temeljni kapital bank zmanjšal v triletnem obdobju, če bi se gospodarska rast upočasnila, stopnja brezposelnosti povečala, cene nepremičnin pa strmoglavile.

V okviru najslabšega scenarija so morale banke dokazati, da so zadostno preskrbljene s kapitalom tudi ob morebitnem upadu gospodarske rasti za do 8,3 odstotka, rasti stopnje brezposelnosti za do 3,3 odstotka, znižanju cen in zlomu trga nepremičnin. Nadzorniki so želeli s tem preveriti, kako so posamezne banke dovzetne za morebitne šoke in ali morajo okrepiti svoj kapital za krizne čase.

"Rezultati testov so pokazali, da so sodelujoče banke odpornejše proti makroekonomskim šokom kot pred dvema letoma. Banke so občutno okrepile kapital, obenem pa znižale obseg slabih posojil ter izboljšale notranji nadzor in upravljanje tveganj," je izide obremenitvenega testa komentirala prva dama enotnega bančnega nadzornika pri Evropski centralni banki (ECB) Daniele Nouy.

Pred štirimi leti 25 bank ni prestalo pregleda
To je bil tretji tovrstni test za banke v Evropi in po navedbah EBA-ja najstrožji doslej. Prvega pregleda leta 2014, v katerega je bilo vključenih 130 bank, ni opravilo 25 bank, med njimi NLB in NKBM. Drugi pregled, opravljen dve leti pozneje, je zajel 51 bank, med katerimi pa ni bilo nobene slovenske.

Tako kot leta 2016 tudi pri tokratnih obremenitvenih preizkusih ni bilo minimalnega praga, ki bi ga morale banke doseči, da bi teste prestale. Z izhodiščnih 14,2 odstotka ob koncu leta 2017 bi se najbolj kakovostni lastniški kapital (CET 1) teh bank ob uresničitvi najbolj neugodnega scenarija do konca leta 2020 znižal na 10,1 odstotka.

Najslabši rezultati bank na Otoku
Najslabše sta se na testu odrezali dve banki v Veliki Britaniji, ki se prihodnje leto poslavlja iz EU-ja, katere finančni sistem pa bo zelo verjetno ostal močno povezan z Unijo. Prav morebitni negativni učinki zaradi brexita, če med EU-jem in Združenim kraljestvom ne bo celovitega dogovora o nadaljevanju tesnih gospodarskih odnosov, so bili eden izmed vidikov negativnega scenarija.

Banka Barclays se je tako odrezala najslabše med sodelujočimi bančnimi ustanovami. Ob morebitni uresničitvi najslabšega scenarija bi se njen količnik najbolj kakovostnega kapitala s 13,3 odstotka ob koncu 2017 znižal na 6,4 odstotka. Prav tako precejšno oslabitev kapitala bi utrpela bančna skupina Lloyds Banking Group, kjer bi se kapitalska ustreznost znižala s 14,1 na 6,8 odstotka. Med njiju se je v trojico bank z najslabšim količnikom ob izjemno negativnem razvoju dogodkov vrinila tretja največja italijanska komercialna bančna skupina Banco BPM, ki bi utrpela upad kapitalskega količnika z 11,9 na 6,7 odstotka.

Boljši rezultati v Italiji
Italijanske banke, ki so že nekaj let pod drobnogledov trgov, ti pa so nanje znova pozorni v zadnjem času zaradi nesoglasij med Rimom in Brusljem, so se sicer odrezale kar dobro. Obe največji skupini, Unicredit in Intesa Sanpaolo, ki delujeta tudi v Sloveniji, bi tudi ob najslabšem scenariju ohranili količnik najbolj kakovostnega kapitala pri 9,3 oz. 9,7 odstotka.

Deutsche Bank se le počasi pobira
Trgi so vedno pri teh operacijah pozorni tudi na nemškega bančnega velikana Deutsche Bank, ki ga je zadnja finančna kriza od velikih bank na celini najbolj prizadela in se njeno poslovanje v zadnjih letih le s težavo izboljšuje. Deutsche Bank bi ob uresničitvi najslabšega scenarija utrpel padec kapitalske ustreznosti s 14 na 8,1 odstotka.

Deutsche Bank in Barclays sta sicer dve od 25 bank, za katere velja, da bi ob najslabšem razvoju dogodkov morale prenehati lastnikom izplačevati dividende in namesto tega izboljšati kapitalsko trdnost. V tej skupini so npr. še velikani HSBC, Commerzbank, Santander, BNP Paribas in Societe Generale, ING ter Unicredit.

ECB svojih rezultatov ne bo objavil
V vzporednem testu je dodatnih 54 bank vzela pod drobnogled tudi Evropska centralna banka (ECB) kot glavni nadzornik nad finančnimi ustanovami v območju evra. Pod njenim neposrednim nadzorom sta v Sloveniji NLB in NKBM, vendar pa rezultati ne bodo javno objavljeni.