"Za nami sta precej stresna tedna. Dogajanje gre pripisati kombinaciji več dejavnikov, od brexita in populističnih izjav v Italiji do diplomatskega spora s Savdsko Arabijo in Kitajsko, zaključka poslovnega leta za investicijske sklade v ZDA, ter zavedanju, da dobički podjetij v okolju višjih obrestnih mer ne morejo več rasti s tako stopnjo, kot smo bili tega vajeni v preteklih letih," je komentiral Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina). Včeraj se je vseevropski delniški indeks Stoxx 600 znižal šestič zapored, tokrat za 1,6 odstotka, njegova vrednost je najnižja po decembru 2016. To velja tudi za frankfurtski DAX30, ki je včeraj izgubil več kot dva odstotka, Bayerjeve delnice pa so strmoglavile za skoraj deset odstotkov. Negativna gibanja so bila že zjutraj v Aziji (Tokio je izgubil več kot dva odstotka), val razprodaj pa je segel še na Wall Street. Dow Jones je prvič po sredini julija zdrsnil pod 25 tisoč točk.
"Ne gre za obrat trenda, ampak le za korekcijo"
"Najbolj so na udaru tehnološka podjetja, saj gre v večji meri za ameriška podjetja, ki so še posebej občutljiva na višanje obrestnih mer v ZDA. Ocenjujemo sicer, da ne gre za obrat trenda, ampak le korekcijo, saj so ključni kazalci še daleč od nivojev, pri katerih bi lahko začeli razpravljati o večjih sistemskih težavah in nevarnosti. Menim, da gre le za prilagoditev pričakovanj vlagateljev in da bodo tečaji po testiranju ključnih nivojev nadaljevali pot navzgor. Velja pa izpostaviti opozorilo, da morajo biti vlagatelji pri izbiri naložb veliko bolj selektivni, kot tudi pri izbiri samih sektorjev. V ZDA vidimo priložnosti predvsem v farmacevtskem in finančnem sektorju, medtem ko bi se tehnološkega ter sektorja potrošnih dobrin rajši ognili. Med posameznimi trgi pa več priložnosti vidimo na trgih, ki so bili v zadnjem obdobju v medvedjem trendu in bi lahko rekli, da so preprodani. Tu bi izpostavil predvsem Turčijo in Rusijo," dodaja Todurov.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 23. oktober ob 14. uri:

ECB bo Italiji pomagal le še letos, kaj pa potem?
Potem ko je Bruselj zgodovinsko zavrnil italijanski proračun, na borzi v Milanu kakšne panike ni bilo, saj je osrednji delniški indeks izgubil manj kot odstotek, je pa pristal najniže po februarju 2017. Hkrati je zahtevana donosnost italijanske desetletne obveznice porasla za 10 bazičnih točk, na 3,58 odstotka. Mihajlo Todurov: "Že okrog tri leta so ECB in italijanske banke skoraj edina kupca italijanskih državnih obveznic. Nova vlada se tega zaveda, kljub temu pa kritizira EU (kot celoto in njena pravila). Fiskalnih pravil se ne želijo držati in to neprestano poudarjajo. Dogajanje bi se že moralo precej bolj poznati na obvezniškem trgu, a to preprečuje ECB z nakupi, ki bodo potekali do konca letošnjega leta. Pritisk bi se lahko povečal takoj, ko bo centralna banka končala nakupe. Rim ima tako čas le še do konca leta, da doseže dogovor z EU-jem glede fiskalnih pravil ali neke vrste podaljšanja programa odkupov. Ni pa dvoma, da na eni strani nasprotovanje EU-ju ter pravilom in na drugi strani odvisnost od ECB-ja ne gresta skupaj. Na srečo imajo Italijani še vse niti v svojih rokah."
Savdska Arabija poskrbela za padec cen nafte
Cene nafte so včeraj padle za več kot štiri odstotke. Za 159-litrski sod nafte brent je bilo treba plačati manj kot 76 dolarjev (najmanj po 7. septembru) oziroma dobrih 11 dolarjev manj kot pred tremi tedni, ko je bil brent pri 86,74 dolarja na štiriletnem vrhu. Cena ameriške lahke nafte WTI je zdrsnila pod 66 dolarjev. Glavni dejavnik na naftnem trgu je ta teden Savdska Arabija. Tamkajšnji minister za energijo je povedal, da bo največja proizvajalka nafte kartela Opeca kljub viharju, ki je na Zahodu nastal zaradi umora novinarja Džamala Hašokdžija, "output" z 10,7 zvišala na 11 milijonov sodov dnevno, s čimer bo ublažila izpad iranske proizvodnje. Dodal je, da bi zmogljivosti omogočile tudi povišanje na 12 milijonov sodov. Ameriške sankcije proti Iranu bodo začele veljati 4. novembra, to pa bi lahko s trga "odneslo" 1,5 milijona sodov dnevno. Pri banki JP Morgan so za leto 2019 zvišali napoved povprečne cene brenta kar za 20,50 dolarja, na 83,50 dolarja. Opec je medtem oceno povpraševanja po Opecovi nafti za naslednje leto znižal na 31,8 milijona sodov dnevno, kar je milijon sodov manj kot letos.