"Nihče nima interesa za gospodarsko destabilizacijo Turčije, vendar mora biti storjeno vse, da se zagotovi neodvisna centralna banka. Nemčija si želi Turčijo, v kateri cveti gospodarstvo," je še poudarila nemška kanclerka in dodala, da ima tudi Evropska unija koristi od stabilnih gospodarskih razmer v soseščini, piše Deutsche Welle (DW).

Ameriški udarec Ankari
ZDA so pred dnevi uvedle nove sankcije proti Turčiji zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu. Pred tem so ZDA 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, v petek pa je ameriški predsednik Donald Trump za Turčijo napovedal še podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA.

Turška lira je zato samo v petek v primerjavi z dolarjem in evrom izgubila skoraj petino vrednosti, od začetka leta pa že okoli 40 odstotkov. V ponedeljek je turška centralna banka napovedala, da je pripravljena sprejeti "vse potrebne ukrepe" za zagotovitev finančne stabilnosti. Zagotovili so, da bodo bankam zagotovili ustrezno likvidnost; centralna banka naj bi finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.

Ankara grozi z bojkotom
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem kot odgovor na zvišanje ameriških carin napovedal bojkot ameriških elektronskih izdelkov. "Če imajo ZDA iPhone, obstaja še Samsung," je povedal v televizijskem nagovoru. Mobilni telefoni iPhone so proizvod ameriškega Appla, medtem ko je Samsung južnokorejsko podjetje. "Imamo pa tudi naša Venus in Vestel," je dejal o turških proizvajalcih elektronike, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Nemška podjetja so pozorna
Stanje v Turčiji pozorno spremljajo tudi gospodarstveniki. Frank Kaiser, direktor Nemško-turške trgovinske zbornice v Carigradu, je za Deustche Welle dejal, da nemška podjetja pozorno čakajo, v katero smer se bo kriza v Turčiji razvijala: "Padanje turške lire brez dvoma pomeni, da bo turški trg kot celota za nemška in druga zahodna podjetja postal težji." Dodal je, da bi se "negativen razvoj dogodkov lahko nadaljeval v prihodnjih mesecih".

Nemški zunanji minister Heiko Maas pa je dejal, da bi Turčija morala narediti več za izboljšanje odnosov z ZDA in Nemčijo, kot primer pa navedel izpustitev nemških in ameriških državljanov. "Prepričan sem, da bi to pripomoglo pri sprostitvi pritiska, zmanjšale bi se tudi gospodarske težave Turčije," je dejal.

Ameriški pastor Brunson je še vedno v hišnem priporu v Turčiji, saj ga tamkajšnje oblasti obtožujejo povezav z izgnanim klerikom Fethulahom Gulenom.

Erdogan: "Soočamo se z gospodarskim obleganjem"
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ZDA v ponedeljek obtožil, da želijo Turčijo "zabosti v hrbet" in ob tem spomnil, da sta državi strateški partnerici v zvezi Nato. Erdogan je ob tem nakazal, da ne namerava popustiti v tem diplomatskem sporu. Kot je ocenil, se Turčija sooča z "gospodarskim obleganjem", padec vrednosti turške valute pa je označil za napad na Turčijo. Prebivalcem je ob tem sporočil, naj ne skrbijo. "Turško gospodarstvo je trdno, močno in dobro ter bo tako tudi v prihodnje," je še dejal.

Erdogan je v nedeljo še dejal, da je bil padec vrednosti turške lire "politična zarota". Napovedal je, da bo Turčija poiskala nove trge in zaveznike. A pri tem bi lahko imela težave, dodaja DW, saj bi mnoge arabske države dvakrat premislile, ali bi Turčiji ponudile roko. "Če imajo oni dolarje, pa imamo mi naše ljudi in Alaha," je dejal Erdogan, s čimer je po mnenju strokovnjakov namignil, da bo skušal nove partnerje po zaostritvi razmer z ZDA poiskati v arabskem svetu. A Turčija ima z arabskimi državami precej omejene trgovinske povezave. "Turško-arabsko partnerstvo je precenjeno. Turčija v te države izvaža predvsem osnovne, nepredelane stvari," je dejal Mustafa Ellabad iz centra za strateške študije v Kairu.

V regiji dobri odnosi le s Katarjem
Najtesnejši zaveznik Turčije v regiji je Katar – državi imata tesne politične vezi, ki so se še okrepile lani, ko je Ankara podprla Doho, ki so jo izolirale Savdska Arabija in zalivske države. Turčija ima v Katarju nameščene tudi svoje vojake, državo pa redno zalaga z osnovnimi potrebščinami.

Odnosi Ankare z drugimi zalivskimi državami pa so precej skromni, dodaja Ellabad. "Če primerjamo trgovinske odnose med Turčijo in Savdsko Arabijo ter Savdsko Arabijo in Evropsko unijo, so zadnji mnogo tesnejši in pomembnejši. Erdogan bo moral pomoč poiskati drugje, v tej krizi se na arabski svet ne more zanašati," je prepričan Ellabad.