Turčija je v odzivu opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin "škoda v odnosih med državama kot zaveznicama". Z zunanjega ministrstva so še napovedali odgovor na te ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Donald Trump je zjutraj tvitnil, da turška lira strmo pada v primerjavi "z zelo močnim dolarjem". Napovedal je podvojitev carin in zapisal, da odnosi s Turčijo v teh časih niso dobri.

Turška valuta je v zadnjem dnevu izgubila kar petino svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem. Vse šibkejša je bila tudi že pred tem, lani je denimo izgubila več kot 40 odstotkov vrednosti, poroča BBC. En evro je trenutno vreden 7,5 turške lire.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je državljane pozval, naj tuje valute in zlato zamenjajo za lire. Za padanje valute je okrivil tujo kampanjo in jo označil za gospodarsko vojno. "Če imajo oni dolarje, imamo mi naše ljudstvo, naš prav in Alaha," se je odzval na Trumpov tvit.

Kmalu po tvitu se je Erdogan v telefonskem pogovoru slišal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V izjavi iz Kremlja so sporočili, da sta voditelja razpravljala o gospodarskih in trgovinskih vezeh. Turški uradniki medtem sporočajo, da odnosi med državama napredujejo med skupnimi obrambnimi in energetskimi projekti.

Izročitev klerikov padla v vodo
Vrednost lire se je zniževala tudi danes, ko je postalo jasno, da se turška delegacija s pogovorov okrog ameriškega pastorja Andrewa Brunsona vrača praznih rok. Turške oblasti so ameriškega pastorja, ki vodi majhno cerkev v Izmirju, priprle pred dvema letoma. Brunsona Turčija obtožuje povezav s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK) in gulenisti – gibanjem klerika Fethullaha Gulena.

Ker Turčija pastorja ne želi izpustiti na prostost, so ZDA pred tednom dni uvedle sankcije proti turškima notranjemu in pravosodnemu ministru, Suleymanu Soyluju in Abdulhamitu Gulu, saj sta po ameriškem prepričanju najodgovornejša za "resne turške kršitve človekovih pravic". Za oba ministra velja zamrznitev premoženja v ZDA in prepoved transakcij Američanov z njima. Turški predsednik Erdogan je nato napovedal recipročne ukrepe.

Turčija na drugi strani od ZDA zahteva izročitev klerika in nekdanjega Erdoganovega zaveznika Gulena, ki ga turške oblasti obtožujejo organizacije poskusa državnega udara pred dvema letoma. Gulen trenutno biva v Pensilvaniji.

Kurdske milice, iranski sporazum in vojaško oporišče
Tudi sicer so odnosi med državama skrhani. BBC poroča, da so turški politiki besni zaradi (nekdanje) ameriške podpore kurdskim borcem v boju proti t. i. Islamski državi na ozemlju Sirije. Kamen spotike so tudi izstop ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma in Trumpove grožnje s sankcijami državam, ki poslujejo z Iranom. Turčije iz Irana uvozi kar polovico naftnih derivatov, zato bi sankcije dodatno prizadele turško gospodarstvo.

Napetosti povzroča tudi turško letalsko oporišče Incirlik, ki ga Natove sile uporabljajo v boju proti IS-ju. Nekateri domači politiki pritiskajo na Erdogana, naj oporišče zapre, prejšnji teden pa je skupina turških provladnih odvetnikov vložila tožbo proti ameriškim vojakom, nastanjenih v oporišču, ki jih obtožujejo sodelovanja v neuspešnem vojaškem udaru, še poroča BBC.

Turčija je že prej bila del svetovnih držav, proti katerim je Trump uvedel 10-odstotne carine na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotne carine na izvoz jekla v ZDA.