Položaj v Turčiji, kjer je bila samo julija 16-odstotna inflacija, se je še zapletel, potem ko so ZDA uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, ker nadaljujeta sodni pregon ameriškega pastorja Andrewa Brunsona. Turčija je vrnila udarec s podobnimi protiukrepi. Sledile so ameriške kazenske carine in nato prodajni naval vlagateljev na turško borzo in množična razprodaja turških delnic in obveznic. Premija za zavarovanje ob morebitnem bankrotu turške države (gre za finančne instrumente, znane po kratici CDS) je močno porasla. Višja ko je premija, bolj je obveznica posamezne države tvegana. Turška lira je v prostem padu in je glede na dolar samo v petek izgubila 13 odstotkov (za dolar je bilo treba plačati okoli 6,50 lire, kar je rekord), izgublja tudi evro, ki je v petek za nekaj minut pogledal tudi pod 1,14 dolarja.

Varen pristan določene državne obveznice
Financial Times je iz zanesljivih virov izvedel, da je Evropska centralna banka vedno bolj zaskrbljena, ker so banke v Španiji, Italiji in Franciji precej izpostavljene do Turčije. Zaradi ameriških sankcij je na novi preizkušnji tudi Rusija, saj je rubelj najnižje po novembru 2016, padla je tudi psihološko pomembna meja 65 rubljev za dolar. Vlagatelji varnega zatočišča ne iščejo v zlatu, ampak bolj v dolarju ter ameriških in nemških obveznicah. Donosnost 10-letne ameriške vladne obveznice (ta je obratno sorazmerna s ceno) je zdrsnila pod 2,90 odstotka. Spomnimo, da je bila aprila donosnost prvič po letu 2014 nad tremi odstotki, kar je tudi posledica ruskih razprodaj. Rusija je imela namreč decembra v lasti še za več kot 100 milijard dolarjev ameriških obveznic, a jih je samo med marcem in junijem odprodala za 81 milijard.

JP Morgan: S&P lahko hitro pridobi dobrih sto točk
V petek je bilo na delniških parketih burno, delnice bank, kot sta BNP Paribas in UniCredit, so se pocenile za štiri odstotke. Največji delniški trgi so se sicer do četrtka dobro držali, newyorški tehnološki indeks Nasdaq se je na krilih vedno dražjih delnic Appla, Amazona in Microsofta spogledoval z novim rekordom, medtem ko se je širši S&P 500 (2.833 točk) le na pol odstotka približal januarskemu zgodovinskemu vrhu. Eden izmed analitikov pri banki JP Morgan v bližnji prihodnosti vidi lepo rast newyorškega trga. Pričakuje, da bo indeks S&P 500 že konec poletja ali pa na začetku jeseni dosegel 2.950 točk. Ob tem dodaja, da med vlagatelji v anketah ni opaziti prevelikega optimizma, in prav to naj bi bil v teoriji znak, da je še precej prostora za rast, poleg tega pa je S&P trenutno visoko nad 50-dnevnim drsečim povprečjem.

.
Musk utegne privatizirati Teslo
Elon Musk je presenetil javnost z napovedjo, da želi privatizirati podjetje Tesla, s čimer bi se lahko bolj posvetil razvoju podjetja, saj analitikom ne bi bil več dolžan sporočati četrtletnih rezultatov in biti s tem preveč kratkoročno usmerjen. Pri umiku delnic z borze naj bi bil pripravljen vsakemu delničarju plačati 420 dolarjev za delnico, je sporočil po Twitterju. Financiranje posla je zagotovljeno, pravi Musk, a se vsi sprašujejo, kako, saj bo moralo podjetje predvsem financirati svojo proizvodnjo. Moody's zato opozarja, da so Muskovi načrti negativni za kreditno oceno podjetja. Kakor koli, tudi iz Tesle so v četrtek sporočili, da upravni odbor v zadnjem času resno pretresa idejo o umiku delnic. Ker je trenutna cena Teslinih delnic okoli 350 dolarjev, bi delničarji dobili 20-odstotno premijo.

Po najavi strma rast delnic, nato padec
Pri ceni 420 dolarjev za delnico bi bila tržna vrednost proizvajalca električnih vozil 82 milijard dolarjev. Do zdaj je bilo največje podjetje, ki je umaknilo svoje delnice z borze v New Yorku ("leveraged buyout"), energetsko podjetje iz Teksasa Energy Future Holdings (45 milijard dolarjev). Elon Musk je ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Tesla, v katerem je z 20-odstotnim deležem tudi največji lastnik. Po njegovi presenetljivi najavi so delnice poskočile za več kot desetino in pri 380 dolarjih skoraj dosegle rekordno raven, a so se nato spet precej pocenile, saj so špekulanti, ki delnice prodajajo na kratko (s tem stavijo na njihov padec), zavohali kri. Oglasil se je tudi regulator trga, ki ga moti, ker je Musk kar na Twitterju objavil tako občutljivo informacijo.

Nafta šesti teden zapored navzdol
Vrednost ameriške lahke nafte se je na tedenski ravni kljub enoodstotni petkovi podražitvi znižala že šestič zapored (na 67,63 dolarja), kar se ni zgodilo tri leta. Mednarodna agencija za energijo je opozorila, da je treba v preostanku leta na trgu računati s še več turbulencami. Nafta je bila sicer zadnji teden pod največjim pritiskom v sredo, ko se je zaradi novih trgovinskih trenj med ZDA in Kitajsko (Kitajska bo s 25 odstotki obdavčila za nadaljnjih 16 milijard ameriških izdelkov) in zaradi podatka o razmeroma nizkem kitajskem julijskem uvozu nafte pocenila za skoraj štiri odstotke. Ameriška lahka nafta je pri 66,32 dolarja za 159-litrski sod zdrsnila najnižje po 22. juniju. Negativno je vplivala tudi objava, da so se zaloge surove nafte v ZDA zadnji teden znižale le za 1,4 milijona sodov, kar je precej manj od napovedanih 3,3 milijona sodov.

Spet močan padec kriptovalut
Trg kriptovalut se je znašel pod novim prodajnim pritiskom, na tedenski ravni so bile izgube (na primer pri IOTI) tudi več kot 30-odstotne. Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut je pri okoli 215 milijardah dolarjev dosegla novo letošnje dno. Vzrok za pesimizem je predvsem novica, da je ameriški regulator trga SEC prestavil odločitev o tem, ali bo bitcoinovskim ETF-skladom dovolil kotacijo na borzi. SEC si je vzel čas do 30. septembra. Največji padci so bili v sredo, ripple je padel za 20 odstotkov, kar je največji enodnevni padec po januarju. Pesimizem je prevladoval tudi včeraj, ko je bitcoin zadržala šele meja 6.000 dolarjev.