Gre za dodatne sankcije zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki je v Turčiji priprt že skoraj dve leti in je obtožen podpore terorizmu. Pred tem so ZDA 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, v petek pa je ameriški predsednik za Turčijo napovedal še podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA.

Turčija je že v petek opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin "škoda v odnosih med državama kot zaveznicama". Z zunanjega ministrstva so napovedali odgovor na ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je medtem sicer izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA. Po njegovih besedah si Turčija želi konsenz, pri čemer je odprta za diplomatske pobude. "Pričakujemo, da bodo ZDA ostale zveste našemu tradicionalnemu prijateljstvu in zavezništvu v okviru zveze Nato," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Zaradi napovedanega zvišanja carin se je Turčija, ki je pod vse bolj avtoritarno vladavino predsednika Recepa Tayyipa Erdogana že tako v težavah, znašla še pod večjim pritiskom finančnih trgov. Turška lira je tako v petek padla na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom. V zadnjem letu je vrednost lire padla za več kot 45 odstotkov.

Erdogan je sicer v nedeljo dejal, da je padec vrednosti turške lire, ki je bil posledica napovedi višjih ameriških carin, politična zarota. Napovedal je, da bo Turčija poiskala nove trge in zaveznike.

Britanski Independent medtem poroča, da je vrednost v odnosu do dolarja izgubil tudi evro. Vlagatelji namreč ugotavljajo, koliko bodo težave Turčije prizadele evropske banke. Španske, francoske in italijanske banke so namreč še posebej močno izpostavljene turškim dolgovom.

Turška centralna banka napoveduje ukrepe
Po zvišanju ameriških carin je turška centralna banka sporočila, da je pripravljena sprejeti "vse potrebne ukrepe" za zagotovitev finančne stabilnosti. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz banke, bodo bankam zagotovili ustrezno likvidnost.

"Centralna banka bo podrobno spremljala stanje na trgu in oblikovanje cen ter sprejela vse potrebne ukrepe, če se bo to izkazalo za nujno," so sporočili iz banke. Revidirali so tudi ustreznost zahtevanih likvidnostnih rezerv bank.

Po poročanju AFP-ja bo centralna banka finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.