Predsedujoči programskemu svetu Sinteze – KCD-ju Emil Milan Pintar je ocenil, da je prodaja NLB-ja samo en delček v mnogo obsežnejšem dogajanju: "Zgodba o prodaji predstavlja sago o mlahavosti in mlačnosti slovenske politike, v kateri nas ta politika v mednarodnih institucijah ne more pripeljati do tega, da bi bili enakovredni," je bil kritičen.

Član Sinteze Jože Mencinger je dejal, da je mešati Evropsko komisijo v postopek prodaje nesmisel: "Reči, da je Slovenijo v prodajo NLB-ja prisilila komisija, je nesmisel. To smo očitno hoteli narediti in pustimo komisijo glede tega pri miru." Poudaril je, da Slovenija ni nikoli ugovarjala ideji, da gre za prepovedano državno pomoč. Tudi če ta argument ne bi držal, je treba po Mencingerjevih pojasnilih pogledati člena, ki v pogodbi o delovanju EU-ja urejata državno pomoč. Da ta ne bi bila dovoljena, morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer tisti, ki je pomoč prejel, ne sme pridobiti prednosti na trgu, prav tako pomoč ne sme prizadeti trgovine med članicami EU-ju. "V primeru NLB-ja noben izmed teh dveh pogojev ni bil izpolnjen," je poudaril.

Mencinger je še dejal, da zgodba spominja na NKMB. "To, kar se zdaj dogaja, porast vrednosti delnic na trgu, pelje v približno podobno situacijo, kakršno smo enkrat že imeli. Ko se bo prvi sklad premislil in začel prodajati, potem bo sledil padec. Država od zvišanja cene nič nima, zdi se mi, da bomo ponovili zgodbo NKMB-ja," je dejal.

NLB se prodaja ceneje kot slabše banke
Sodelavec Sinteze Bogdan Biščak je predstavil kazensko ovadbo, ki jo je Sinteza – KCD vložila zoper predsednico uprave SDH-ja Lidio Glavina, članico uprave SDH-ja Vanesso Grmek, predsednika nadzornega sveta SDH-ja Damjana Beliča, njegovega namestnika Duška Kosa ter člana nadzornega sveta Igorja Kržana in Janeza Vipotnika. Kot je dejal, so ovadbo vložili zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. "Vsi vemo, da je bilo prodanih 59,1 odstotka delnic NLB-ja in da so bile prodane po vrednosti 51,5 evra. Ta cena bistveno odstopa navzdol od prejšnjih cen delnic bank na evropskih trgih, čeprav je NLB v boljšem stanju in kondiciji kot banke, ki so se prodajale po višji ceni," je dejal. Ocenjujejo, da je bilo državno premoženje oškodovano za od 502 do 603 milijonov evrov.

Poleg ovadbe je Sinteza – KCD na Računsko sodišče vložila pobudo za revizijo postopka prodaje NLB-ja. Pozivov k temu je bilo po tem, ko je Banka Slovenije umaknila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o Banki Slovenije v delu, po katerem lahko Računsko sodišče revidira odločitve Banke Slovenije glede sanacije bank v letu 2013, že več. A, kot so spomnili na Računskem sodišču, to v skladu z zakonom o Računskem sodišču samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju, revizije pa opravlja na podlagi programa dela, ki je zaupen.