Z objavo prospekta se je uradno začela prodaja delnic po metodi prve izdaje delnic (IPO). Knjiga naročil se bo odprla v ponedeljek in bo odprta do 8. novembra. Do 7. novembra bo odprta za izkaz interesa za nakup delnic NLB-ja fizičnih oseb, zadnji dan pa za institucionalne vlagatelje.

Nato bo znana končna cena za delnico, na katero bodo vplivale razmere na trenutno zelo negotovem trgu in s tem povezano povpraševanje vlagateljev. Delnice naj bi na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati 14. novembra. IPO kot vodilna koordinatorja organizirata Deutsche Bank in JP Morgan.

Država, ki prodaja najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico, bo malim vlagateljem ponudila 10 odstotkov delnic, preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz ene v drugo tranšo, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši.

Ob upoštevanju osnovnega kapitala NLB-ja razpon ponudbene cene banko vrednoti na 1,03 do 1,32 milijarde evrov.

Razmere na trgu niso najboljše
Cenovni razpon ni postavljen visoko, ker razmere na trgu v tem času niso najboljše. Tako ni najbolj ugoden za prodajalca, torej državo, ki bi v primeru prodaje polovice delnic NLB-ja in srednje vrednosti cenovnega razpona iztržila okoli 588 milijonov evrov, v primeru prodaje treh četrtin banke in srednje vrednosti cenovnega razpona pa okoli 881 milijonov evrov.

Ta ponujeni razpon pa predstavlja dobro investicijsko priložnost za male vlagatelje oz. fizične osebe in za institucionalne vlagatelje. NLB je namreč pred kratkim do 2023 napovedala približno 12-odstotni donos na kapital in izplačilo dividend v višini okoli 70 odstotkov dobička NLB Skupine oz. okoli 10-odstotni dividendni donos.

Zanimanja za delnice ne manjka
Neuradno je slišati, da interes med slovenskimi (nedržavnimi) institucionalnimi vlagatelji obstaja, so pa ti regulatorno omejeni pri tem, koliko delnic ene same družbe lahko kupijo. Prav tako bi lahko interes izkazali institucionalni vlagatelji iz regije, npr. hrvaški pokojninski skladi. Vprašanje pa je, kakšen bo interes malih slovenskih vlagateljev.

Kaj pa mali in nepoučeni vlagatelji, za katere je rezerviranih 10 odstotkov emisije? Ekonomist Mojmir Mrak pravi: "Pustimo se presenetiti." Še posebej, ker imajo slovenska gospodinjstva ta hip na bančnih računih več kot 17 milijard evrov privarčevanih sredstev, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb.

Negativna izkušnja z IPO-jem Nove KBM
Čeprav so danes razmere v gospodarstvu in finančnem sistemu bistveno drugačne kot pred krizo, je namreč še vedno živa negativna izkušnja z IPO Nove KBM. Prav tako je časa za vpis delnic razmeroma malo, vpis delnic pa bo potekal le na desetih poslovalnicah po državi. Naslednji teden bodo tudi počitnice.

Del razpona ponudbene cene je tudi razpon vrednosti globalnih potrdil o lastništvu (GDR). Gre za prenosljiv vrednostni papir, ki ga izda banka in služi kot nadomestni finančni instrument za delnice nekega tujega podjetja, s katerimi se trguje v tujini. Vsako delnico sestavlja pet GDR. Razpon ponudbene cene v GDR je tako med 10,3 in 13,2 evra.

Prospekt vsebuje tudi opcijo presežne dodelitve in stabilizacijskega mehanizma. Kot je slišati, je bila to zahteva velikih mednarodnih vlagateljev, ki se zanimajo za nakup delnic banke. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, del GDR zadržala in nato v 30 dneh od uvrstitve delnic na borzo lahko sklepala posle z namenom podpore ceni, če bi ta po kotaciji padla prenizko.

Zaveza prodaje NLB-ja
Država mora skladno z že drugič spremenjenimi zavezami, ki jih je dala Evropski komisiji v zameno za sanacijo NLB-ja ob koncu 2013, letos prodati vsaj 50 odstotkov in delnico največje banke v državi, preostanek pa do konca prihodnjega leta. Po prvotnih zavezah bi morala banko sicer prodati do konca 2017.

Lani je prodajo na točki soglasja k cenovnemu razponu ustavila vlada kot skupščina SDH-ja, in to zaradi nezadovoljstva s takratnim razponom med 55 in 71 evri (ob knjigovodski vrednosti delnice 65,5 evra) ter zaradi tveganj, povezanih s sodnimi postopki na Hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB. Odločanje je na vlado preložil nadzorni svet SDH-ja.

Prostora za dodatno prelaganje prodaje v luči precej nepopustljive drže Bruslja glede na razvoj dogodkov ni bilo več, nadzorniki SDH-ja pa so tokrat sami v začetku tega tedna podali soglasje k cenovnemu razponu.
Državi 270,6 milijona dividend za lani
Številke ob lanski in letošnji prodaji niso neposredno primerljive. Zadnja objavljena vrednost za knjigovodsko vrednost je konec junija, medtem ko je NLB sredi oktobra državi izplačala 270,6 milijona evrov dividend za lani. Znesek vključuje 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička in zadržani dobiček.

NLB je za leta 2015, 2016 in 2017 državi izplačala za skupaj 378,2 milijona evrov dividend. Njena pomoč banki konec leta 2013 pa je znašala 1,56 milijarde evrov.