Poroštvo se nanaša na 440 milijonov evrov od 550-milijonskega posojila EIB-ja.

Vlada predlog zakona podpira pod določenimi pogoji, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa je menilo 47 navzočih na glasovanju, medtem ko jih je devet temu sklepu nasprotovalo. Predlog zakona bo zdaj dodeljen v obravnavo odboru DZ-ja za finance in monetarno politiko.

Dopoldanska razprava je pokazala, da se odloča le o tem, ali se projekt, katerega vrednost se je v šestih letih skoraj podvojila, poceni, ne pa o tem, ali se ga ustavi ali ne. V projektu s številnimi okoljskimi vprašanji so se pokazale nepravilnosti, kar je med poslanci poglobilo dvome o njegovi ustreznosti, hkrati pa odprlo veliko vprašanj o visokih odškodninah in sprožitvi socialne bombe v regiji, če bi propadel.

Po predlogu zakona naj bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo, najeto pri EIB. Teš je sicer pri EIB najel tudi 110 milijonov evrov posojila, ki pa je zavarovano z bančno garancijo. Poleg tega je elektrarna za financiranje Teša 6, ki je zdaj ocenjen na 1,3 milijarde evrov, pridobila še 200 milijonov evrov posojila pri Evropski banki za obnovo in razvoj, ki pa državnega poroštva ni zahtevala.

Podporo predlogu zakona so pred glasovanjem napovedali v SLS-u, DeSUS-u in SD-ju, in sicer ob predpostavki, da bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je za podporo zakonu nedavno postavila vlada. V poslanskih skupinah SDS-a, Pozitivni Sloveniji in Listi Virant so (še) neodločeni, v NSi-ju pa predloga ne bodo podprli.

"Poroštvo je potrebno, saj bi sicer morala država odpisati skoraj milijardo vrednosti svojega premoženja in z dokapitalizacijo zagotoviti okoli 450 milijonov za t. i. revitalizacijo ob nadaljevanju proizvodnje četrtega in petega bloka v Tešu ter prispevati blizu 300 milijonov evrov sredstev na podlagi posebnih zakonov za zapiranje premogovnika Velenje," je povzel Meh.

Sprejetje zakona o poroštvu in posojilo pri EIB-ju je ekonomsko najbolj smiselna, potrebno pa je pred 20. majem, ki naj bi bil skrajni rok za sklenitev pogodbe o črpanju kredita oziroma pogodbe z Alstomom, je še dodal Meh in izrazil pričakovanje, da ga bo DZ podprl. Podal je pobudo, da poslanke in poslanci obiščejo Teš, in napovedal, da bo od obeh direktorjev Teša, sedanjega in prejšnjega, skušal pridobiti pisne materiale, zakaj se je investicija podražila za skoraj polovico.

Möderndorfer: Sejo bi morali prekiniti
Potem ko so stališča predstavile poslanske skupine, so v SD-ju zahtevali prekinitev seje, saj na njej ni bilo navzočega predstavnika vlade, a jim to ni uspelo. Predlog je podal Janko Veber (SD), saj bi po njegovem mnenju morala v razpravi sodelovati vlada, čeprav predloga ni vložila sama. Jani Möderndorfer (Pozitivna Slovenija) je opozoril na parlamentarno prakso in menil, da bi morali sejo prekiniti že iz "higienskih razlogov".

Kot je DZ-ju v nadaljevanju seje pojasnil minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, se danes odločajo o najmanj slabi možnosti med slabimi. "Kot najmanj slaba se kaže možnost nadaljevanje tega projekta s ciljem, da se stroški zmanjšajo na najmanjšo možno raven," je poudaril po tem, ko je spomnil na odločitev vlade, da predlog zakona podpre pod določenimi pogoji. Izpostavil je še, da se danes odloča samo o tem, ali se projekt poceni, in ne o tem, ali se projekt ustavi ali ne.

Glede priprave poročil, kaj se je s projektom dogajalo v preteklosti - kar mu je vlada naložila sredi februarja, ko je napovedala, da bo zahtevala odgovornost na podlagi revizijskih poročil, ki so pokazala na določene pomanjkljivosti -, je Černač povedal, da so v zaključni fazi.

V razpravi poslank in poslancev je bilo slišati podobne poudarke in dileme, kot so jih izpostavili govorniki v imeni poslanskih skupin. Večina poslancev, tako koalicijskih kot opozicijskih, pa je napovedala, da se bo o tem, kako bo glasovala, odločila po končani razpravi.

Do predloga zakona so skeptični v Listi Virant, v Pozitivni Sloveniji in v SDS-u. Kot je povedal Bojan Starman (Lista Virant), bodo "poslanci Liste Virant ves čas sprejemanja tega zakona v dilemi", saj jim manjkajo številni odgovori na odprta vprašanja. Cel pristop k projektu je bil po njegovih besedah "zelo neroden", saj pred začetkom niso pridobili vseh soglasij, finančna konstrukcija projekta pa ni bila zaprta.

Šircelj: Vlada bo projekt podprla, če bodo narejene revizije
Andrej Šircelj (SDS) je dejal, da bo vlada projekt podprla, če bodo narejene vse potrebne revizije. Bodo pa počakali na vsa poročila v zvezi s tem, je dodal. Ob tem je opozoril, da gre pri tem zakonu za unovčenje garancij, ki ne pomenijo obveznosti za državo.

"Finančni učinek pa pomeni 11 milijonov evrov na leto, kolikor je kredit EIB-ja ugodnejši, kot bi ga to podjetje dobilo na trgu. Zato je vlada sprejela številne pogoje, ki morajo biti uresničeni za nadaljevanje tega projekta," je povzel.

Jože Velikonja (Pozitivna Slovenija) je dejal, da podpirajo dokončanje projekta Teš 6, da pa so zahtevali revizijo, ki ni bila opravljena v celoti. "Z glasovanjem ne želimo prevzeti odgovornosti za ta projekt. Zato se bomo poslanci Pozitivne Slovenije vzdržali oz. glasovali po svoji vesti," je napovedal.

V vseh poslanskih skupinah so glede projekta opozorili na problem visokih kazni in brezposelnosti, če bi se prekinil, in na okoljske probleme, ki jih s seboj prinaša. Po besedah Ivana Hršaka (DeSUS) je šel projekt že predaleč. "Nedokončanje bi lahko prineslo visoke odškodnine, socialno bombo v regiji," je menil in opozoril na potrebo po čim večji samooskrbi z električno energijo v državi. "Predlog bomo v prvi obravnavi podprli, pričakujemo pa, da bo investitor izpolnil pogoje, ki jih je postavila vlada," je dejal.

Podobno sta glede glasovanja napovedala Mirko Brulc v imenu poslanske skupine SD-ja ter Janez Ribič v imenu poslanske skupine SLS. Tudi slednji je opozoril na samooskrbo: "Potrebujemo električno energijo. To je področje, kjer se ne da zanašati na druge, saj se bomo hitro znašli v temi." Po njegovih besedah si težko predstavljajo, kakšne posledice bi imelo neizglasovanje poroštva, zato bodo predlogu zakona v prvi obravnavi dali zeleno luč.

Nasprotovanje predlogu zakona so tokrat izrazili le v poslanski skupini NSi-ja. Matej Tonin je dejal, da v EU-ju, medtem ko Slovenija namenja milijarde evrov Tešu, namenjajo milijarde evrov za obnovljive vire. Kot že nekaj govornikov pred njim je opozoril na vse afere, ki spremljajo projekt, in na indice, da pogoji, ki jih je za sprejetje tega zakona postavila vlada, ne bodo izpolnjeni. "V NSi-ju ocenjujemo, da niso izpolnjeni nobeni pogoji, da bi država lahko dala poroštvo temu projektu, zato mu bomo nasprotovali," je sklenil.

Vlada je konec februarja predlogu zakona napovedala podporo pod določenimi pogoji. Premogovnik Velenje in Teš morata skleniti dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra na gigadžul. Pred odobritvijo poroštva v DZ-ju mora Teš opraviti pogajanja z vsemi dobavitelji s ciljem znižanja vrednosti projekta, izpolniti pogoje za doseganje donosnosti s sektorsko politiko za področje energetike ter zagotavljati zmanjšanje emisij CO2 iz noveliranega investicijskega programa. Pogoj je tudi, da se mora projekt dokončati po terminskem načrtu.