Državna blagajna je prazna, zaradi zadolževanja pa že zdaj plačujemo 700 milijonov evrov obresti. Zato mora javni sektor spoznati nujnost varčevanja, ugotavlja predsednik vlade Janez Janša. Janša je zavrnil očitke o nezadostnem socialnem dialogu in poudaril, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da je vlada rebalans proračuna in ukrepe le uro po sprejetju predstavila tudi socialnim partnerjem.
"Ne razumejo situacije, v kateri smo"
Na vprašanje, kako razume stavko, je premier dejal, da je ta "posledica nerazumevanja situacije, v kateri smo". Zatrdil je, da se je vlada trudila pojasniti situacijo, velikost maneverskega prostora, obveznosti in sankcije v primeru neizpolnjevanja teh in da je računala, da bo to "prispevalo k razumu," kar pa se ni zgodilo.
Tokrat vlada ne bo pokleknila. Stavkajoči ne bodo plačani.
Opozoril je, da sindikati javnega sektorja, ki so po njegovih besedah javnomnenjsko močni, pogosto zagrozijo s stavko, ker je do zdaj pred to grožnjo pokleknila še vsaka vlada. Tokrat, je dejal Janša, ne bo tako. Tisti, ki bodo stavkali, ne bodo dobili plačila, je še dodal.
Po stavki ne bo nič bolje. Problemi bodo ostali
Janša je še dodal, da bodo problemi po stavki ostali enaki. "300 tisoč ljudi bo prizadetih, ker ne bo vrtcev," je dejal in še našteval, da stavkajoči ne bodo dobili plačila in bodo zato dobili manjše plače. Po njegovih besedah "problem ne bo nič manjši, bo še večji".
Nismo blokirali Pahorjeve vlade, podprli vse razen treh zakonov
Očitek, da je SDS v času Pahorjeve vlade celo z referendumum sam blokiral ukrepe, ki jih zdaj vzpostavlja, Janša odgovarja, da gre za "krilatico, ki kroži po Sloveniji kot izgovor". Janša je zatrdil, da je takrat opozicijska SDS podprla vse razen treh zakonov, a da je predlagala svoje rešitve, ki pa niso bile sprejete.
Te slike se ne da poenostaviti z referendumom o pokojninskem zakoniku, ki ga, kot poudarja Janša, ni vložil SDS, ampak sindikati.
Pogovor s predstavniki opozicije je na sporedu v četrtek, 19. aprila, ob 20. uri. Na "prvem" ali na naši spletni strani. Intervju s premierjem pa je pripet na desni strani.
Ne bo se dalo le prezimiti
Janšo težavo vidi v tem, da se Slovenija ni prilagodila novim razmeram, ampak da velik del ljudi še vedno misli, da je treba "krizo prezimiti" in bo potem bolje. Obljube, da bo naslednje leto bolje, so se izkazale za napačne, je dejal, s čimer je mislil na besede svojega predhodnika Boruta Pahorja. "V tej situaciji bi bilo neodgovorno, če bi jih ponavljal," je dejal.
Predlagane ukrepe je zato treba sprejeti, je prepičan, saj vsak dan zapravimo več, kot ustvarimo. Pokrivamo obresti za posojila za javni sektor, izgubili smo veliko delovnih mest, kar pomeni bistvene izpade pri davkih in potrošnji ter pritisk na socialne transferje. Zato je nujno reagirati tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani," je dodal premier.
Janša: Mudi se
Na vprašanje, zakaj bo večina ukrepov "prizadela" odhodkovno raven, je Janša dejal, da zato, ker bodo ukrepi namenjeni prihodkovni ravni, npr. obdavčenje luksuza, lahko začeli delovati šele prihodnje leto, in znova poudaril, da je treba ukrepati še letos. "Mudi se, zato nismo mogli počakati s predlogi o rebalansu, dokler se ne izpogajamo s sindikati. Zato obe proceduri tečeta vzporedno," je dejal.
Zaradi večjih razredov šolstvo ne bo propadlo
O razlogih za zmanjševanje nadomestila za brezposelne je dejal, da je zdaj razlika med nadomestilom in najnižjo plačo najnižja v Evropi, zato se po njegovem mnenju marsikdo vpraša, ali se mu splača delati, ali pa naj raje prejema nadomestilo, za katero dela nekdo drug. Poleg tega zdaj dela manj ljudi, kar pomeni, da jih manj za to plačuje. Če se ne bo ukrepalo, bomo dolgove pustili mlajšim generacijam, kar se mu zdi neodgovorno.
Hrovat Petrovčičeva je Janšo ob tem spomnila, da bodo ukrepi prizadeli prav te generacije, in sicer v obliki varčevanja v šolstvu in vrtcih. Janša je spomnil, da v šolstvu ne delajo le učitelji, ampak številni drugi delavci, zato je izpostavljanje le teh krivično. To, da vlada podcenjuje javni sektor, je označil za "zgolj propagandno nabijanje sindikatov".
Rešitev je z manj zaposlenimi narediti več, kar so že zmogle nekatere države, ki so krizo prebrodile. "Če bo več učencev v razredu in se bo delala kakšna ura na teden več, slovensko šolstvo ne bo propadlo," je dejal.
Univerza: Preveč humanističnih profilov
V zvezi s problematiko univerz je izpostavil pretirano širjenje vpisnih mest za poklice, v katerih dve tretjini študentov ne bosta dobili dela ne v Sloveniji ne v Evropski uniji, in pri tem omenil novinarje, ekonomiste, pravnike. Za to je kriva politika po osamosvojitvi, ko se je pretiravalo s profili, ki jih gospodarstvo ne potrebuje, je dejal in dodal, da bo za te ljudi potrebno prešolanje, ki ga bodo financirali tudi iz lastnih žepov. Zmanjševanje subvencij za zasebno šolstvo se Janši ne zdi rešitev, saj gre za zelo majhen odstotek.
"Slikam zelo realno sliko. Ne kot moj predhodnik, ki je govoril, da bo drugo leto bolje," je dejal Janša. Po njegovem mnenju je država razdeljena na tiste, ki so krizo že občutili (gospodarstvo, podjetništvo in brezposelni), in tiste, ki je niso, torej javni sektor, kjer so probleme do zdaj reševali z zadolževanjem.
Poleg obdavčenja luksuznih izdelkov Janša dopušča možnost zvišanja DDV-ja, a le kot skrajni ukrep konec leta. "Če ukrepi ne bodo prijeli, bo to na koncu leta še edina možnost, ki bo ostala," je dejal.
Ne Grčija, zgodi se nam lahko Latvija
V zvezi z morebitnim referendumom o vladnih ukrepih je Janša dejal, da upa, da se to ne bo zgodilo, saj potem ne bo mogoče izvesti nobenega iz svežnja zakonov, ki vsebujejo varčevalne ukrepe. V tem primeru se lahko po njegovih besedah Slovenij zgodi "ne Grčija, ampak Latvija," ki ji nihče več ni hotel posoditi denarja.
Vlade med stavko ne bo v prestolnici
Na vprašanje, zakaj vlada prav na dan stavke odhaja na obisk ormoško-ptujske regije, je Janša zatrdil, da je bil dan obiska določen v okviru rednih obiskov slovenskih regij na eni prejšnjih sej vlade in dodal, da bo pogajalska skupina ostala v Ljubljani.
In njegova napoved pred nekaj leti, da bodo spomladi ljudje na ulicah? "To se je nanašalo na stanje slovenske pravne države," je pojasnil in dodal: "Eno so ljudje na ulicah, drugo pa je stavka. Stavka ne pomeni ljudi na ulicah".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje