Predstavniki vladne pogajalske skupine pod vodstvom ministra za delo Andreja Vizjaka in predstavniki koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja so prvič sedli za skupno mizo.

Tajnik Sviza Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci pojasnil, da so šolniki prepričani, da je treba javno šolstvo braniti. "Braniti smo ga pripravljeni tudi za ceno naših plač. Če bo treba, bomo nase prevzeli to krizo, ne bomo pa popustili pri standardih in normativih v šolstvu," je zatrdil in dodal, da jim je po treh tednih pogajanj z ministrom Žigo Turkom en dan pred stavko uspelo oblikovati posebno skupino za ohranjanje normativov in standardov. To jim po njegovih besedah ne bi uspelo, če ne bi napovedali stavke.

"Vlada je naše predloge glede plač do zdaj ignorirala, ampak, če bomo morali, bomo vlado na tej napačni poti ustavili," je pojasnil Štrukelj, ki upa na podporo državljank in državljanov, ki verjamejo v kakovost naših vrtcev in šol. Po njegovih besedah gre pri stavki za ustavno pravico, ki je ni mogoče omejiti, če tega ne določa poseben zakon, niti, kot pravi, ni mogoče določiti minimuma dela, ki bi ga morali v času stavke opraviti.

Vizjak: Prišli smo s predlogi, nazaj pa nismo dobili nič
Vladna stran bo predstavila odgovore na stavkovne zahteve, je za STA dejal Vizjak in napovedal, da bo predlagal organiziranje dela v podskupinah. Minister tako pričakuje, da bodo že danes popoldne nadaljevali pogajanja z delom v podskupinah in tako pridobili nekaj časa. Poudaril je, da so bili seznanjeni s stavkovnimi zahtevami šele v četrtek, kar pomeni, da so v manj kot dveh delovnih dneh pripravili odgovor na obsežne stavkovne zahteve, ki se nanašajo na cel javni sektor, širše kot samo plače in prejemke, povezane z delom.

Minister obžaluje, da se niso bili sindikati pripravljeni pogajati že prej o plačah in drugih prejemkih s skupino, ki je imela vsa pooblastila, da bi se o tem pogajali naprej, in so vezali nadaljevanje pogajanj na pogajalsko skupino za stavkovne zahteve. Vlada je odgovor na stavkovne zahteve sindikatom poslala v ponedeljek po 22. uri po dopisni seji vlade in minister upa, da so ga pregledali.

Zakon o uravnoteženju javnih financ je po ministrovih besedah že javno dostopen, tako je mogoče preveriti napovedane ukrepe, ki so jih že predstavili sindikatom pred nekaj tedni. "Nič novega ni v teh stvareh, tako da že vse vedo," je pojasnil Vizjak. Zato meni, da bi danes predvsem poskušali organizirati nadaljnje delo pogajanj, se razdeliti v nekaj podskupin po posameznih vsebinskih sklopih, "da se vsi ne pogajamo o vsem, kajti potem bo nemogoče delati".

Po ministrovih besedah jih čakajo pogajanja od danes pa do petka, vsak dan po nekaj ur, kar pomeni, da bodo imeli na voljo od deset do 20 ur pogajanj v tem tednu. "Če v tem času ne pridemo bližje, ne bomo tudi v enem letu pogajanj," je dodal.

Pogajanja se bodo po njegovih besedah nadaljevala tudi v sredo, ko bo sicer vlada na obisku na Ptuju. Napovedal je, da se bo po seji vlade vrnil v Ljubljano na pogajanja, prav tako verjetno minister za izobraževanje Žiga Turk, ki ima pomembno vlogo v pogajanjih zaradi normativov in standardov v šolstvu.

Glede razhajanj zadnjih približevalnih predlogov vlade na področju plač pa je Vizjak pojasnil, da so pred sindikate prišli že s številnimi predlogi, nazaj pa niso dobili ničesar, razen, da ne sprejemajo ničesar. "To niso pogajanja. Ne vidim smisla, da taka pogajanja vodimo naprej," je bil oster Vizjak.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj je pred pogajanji dejal, da so pripravljeni pristati na znižanje plač, če vlada umakne spremembe na področju standardov in normativov v šolstvu. Minister Turk je na to odgovoril, da so se o vsem sposobni pogovarjati. "Poiskati moramo alternative, kje sicer realizirati te prihranke," je dodal.

Vladna stran sicer Štruklju očita, da je leta 2000 do stavke zavzel popolnoma drugačno stališče kot do letošnje stavke. "To me tudi utrjuje v prepričanju, da gre tudi za politične elemente ne samo sindikalne," je dejal Turk. Okrožnica, s katero so šolam priporočili, kaj naj delajo v času stavke, so po ministrovih besedah prepisali iz pisma, ki ga je leta 2000 pisal takratni minister. Na to Štrukelj odgovarja, da se takrat v navodilih niso sklicevali na sedmi člen zakona o stavki.

V ponedeljek je vlada sindikatom predlagala milejše ukrepe na področju plačnih ukrepov, in sicer ali petodstotno znižanje plač brez izplačil obrokov odprave plačnih nesorazmerij še v letošnjem letu ali pa desetodstotno znižanje plač s tem, da bi letos izplačali obe četrtini odprave nesorazmerij.

Sindikalna stran se v ponedeljek do predloga še ni opredelila, saj čaka, kakšne predloge bo danes na mizo dala Vizjakova pogajalska skupina in kako bo vlada odgovorila na stavkovne zahteve. Štukelj opozarja, da vlada včasih daje vtis, da pri svojih predlogih popušča. "A ko enkrat preračunate, se to ne potrdi," je dejal.

"Ukrepi za več kot polovico milejši, a jih sindikati še vedno zavračajo"
Vlada je sicer v ponedeljek pozno zvečer sprejela odgovor na stavkovne zahteve, v katerem predlaga, da se osnovne plače v javnem sektorju znižajo za šest odstotkov oziroma da se odpravita obe preostali četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah in sočasno znižajo osnovne plače za 11 odstotkov.

"Zadnji vladni predlog je torej glede na prvotni predlog o 15-odstotnem znižanju osnovnih plač za več kot polovico milejši ukrep glede plač, a je bil s sindikalne strani še vedno zavrnjen," so na vladi zapisali ob tem.

"Vlada ne more verodostojno zagovarjati predlaganih ukrepov, če se del ukrepov, ki se sicer v velikem delu nanaša tudi na druge skupine prebivalstva v Sloveniji (npr. upokojenci, študentje, nezaposleni, družine, zaposleni v gospodarskem sektorju), ne bo nanašal tudi na zaposlene v javnem sektorju," še dodajajo.

Vlada zavrača očitke o razgrajevanju socialne države
Vlada v dopisu zavrača očitke, da s predlaganimi ukrepi razgrajuje socialno državo, saj se ukrepi po njihovem dotikajo le posameznikov in družin z nekoliko višjimi dohodki na družinskega člana. Pri pripravi ukrepov so, kot trdijo, vseskozi zasledovali cilj, da ukrepi ne prizadenejo socialno najbolj šibkih posameznikov in družin.

Glede očitkov o kršitvi Sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev, podpisanega 13. oktobra 2010, kar na bi bil razlog za plačilo stavkajočih zaposlenih v času napovedane stavke, pa vlada meni, da sporazuma ni kršila, zato ni podlage, da bi bila iz tega razloga napovedana stavka plačana.