Na tajnem glasovanju je za Urško Klakočar Zupančič glasovalo 55 poslank in poslancev, proti jih je bilo 25. Njeno kandidaturo je vložilo 53 poslancev s prvopodpisanim predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom. Za izvolitev na funkcijo, ki je po protokolu druga najvišja v državi, takoj za predsednikom republike, je potrebnih najmanj 46 glasov. Skupno je bilo oddanih 87 glasovnic, neveljavnih je bilo sedem. V NSi-ju so še pred glasovanjem napovedali, da kandidatke ne bodo podprli, saj je izvolitev predsednika DZ-ja odgovornost nove koalicije, da pa njeni kandidaturi ne nasprotujejo. V SDS-u pa svojega stališča niso predstavili.

"Izjemno sem počaščena, da ste me izvolili in mi s tem izkazali čast, da postanem prva ženska na mestu predsednika oziroma, kot bomo zdaj rekli, predsednice državnega zbora," je v prvem nagovoru v vlogi predsednice DZ-ja dejala Urška Klakočar Zupančič. "Razsežnosti in verjetno tudi zgodovinske vrednosti te izvolitve se zelo veselim. Po dobrih 30 letih samostojnosti na čelo DZ-ja stopam ženska. In morda je to prvi znanilec sprememb, ki jih naša država zelo potrebuje," je dejala. Dodala je, da ji je v veliko čast, da bo lahko nadaljevala pot vseh tistih, ki so ji v preteklosti s svojim bojem omogočili, da lahko kot ženska danes prevzema to pomembno funkcijo.

Novoizvoljena predsednica DZ-ja je poslanke in poslance posvarila, da pot, ki je pred njimi, "ni ravna in gladka, temveč vijugasta in luknjasta". "Vendar verjamem, da nas vse tukaj povezuje iskrena želja, da za našo državo naredimo nekaj dobrega, da vsak od nas prispeva k boljšemu življenju državljank in državljanov oziroma celotne družbe," je dejala.

Predsednica DZ-ja napoveduje vrnitev kulturnega in spoštljivega komuniciranja

"Za Slovenijo sta dve zelo težki leti, ki sta ju zaznamovala epidemija koronavirusa in padec pravne države," je dejala predsednica DZ-ja. "Pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostati neokrnjena. Ustavnost in zakonitost ter človekove pravice so predpostavke, ki brzdajo oblast in omogočajo ljudem, da živijo svobodno in varno," je dejala in poudarila, da je dolžnost poslank in poslancev, da pravno državo spoštujejo in dajejo ljudem zgled tako z besedami kot dejanji.

Kot je poudarila, je bil DZ v zadnjem času "prevečkrat izkoriščen za metanje žaljivk, za cinizem in za osebno obračunavanje med političnimi nasprotniki". "Ljudje, ki so nas izvolili in nas spremljajo, pa tega nočejo. To nam na različne načine kažejo vsak dan in to so nam sporočili tudi na aprilskih volitvah," je ob tem dejala predsednica DZ-ja. Za prvo nalogo si je zato zadala, da "se v DZ vrne kulturno in spoštljivo javno komuniciranje". "Lahko je ostro, vendar primerno argumentirano in nikoli osebno žaljivo," je poudarila Urška Klakočar Zupančič, ki je napovedala, da se bo kljub političnim in ideološkim razlikam med poslankami in poslanci zavzemala za doseganje konsenza, kjer bo le mogoče. "Naj se današnji dan, 13. maj 2022, zapiše v zgodovino kot začetek novega slovenskega parlamentarizma, obdobja, na katero bomo lahko ponosni," je dejala.

"Že ko sem bila sodnica, sem vedno puščala svoje politično in svetovnonazorsko prepričanje pred vrati sodne dvorane in tako bom ravnala tudi tukaj," je Urška Klakočar Zupančič o tem, kako se bo spopadla z novo nalogo in vodenjem celotnega parlamenta, dejala v izjavi za Televizijo Slovenija. Ena njenih prvih zadolžitev v vlogi predsednice DZ-ja bo razpis lokalnih volitev. Kot je dejala, o datumu še ni razmišljala, a bo to ena njenih prvih nalog.

Še pred potrjevanjem nove predsednice DZ-ja so novoizvoljeni poslanci na ustanovni seji potrdili svoje mandate, s čimer je deveti sklic DZ-ja uradno ustanovljen. V poslanskih klopeh sta dve tretjini novincev. "Vsi so nekoč začeli. In če imamo toliko novincev, potem so volivci že vedeli in vedo, zakaj je tako. Očitno je dovolj neke stare politike, ki v slovenski prostor večinoma prinaša razkole in seje sovraštvo," je v Odmevih Televizije Slovenija dejala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Dodala je, da je prepričana, da bodo vsi novi poslanci zelo hitro osvojili vse postopke in procedure.

Poslanske skupine od predsednice DZ-ja pričakujejo konstruktivno sodelovanje

V poslanskih skupinah strank SD, Levica in NSi od nove predsednice pričakujejo predvsem konstruktivno sodelovanje, z dobrim sodelovanjem želijo vrniti tudi ugled DZ-ju. Za stranko SDS pa je Urška Klakočar Zupančič neprimerna izbira.

Poslanec SD-ja Jani Prednik, ki bo najverjetneje prevzel vodenje poslanske skupine SD, je po izvolitvi nove predsednice DZ-ja izrazil prepričanje, da bodo z njo konstruktivno sodelovali, prav tako kot z vsemi izvoljenimi podpredsedniki.

Začasni vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec, ki na tej funkciji ostaja tudi v novem sklicu, pa je prepričan, da bo nova predsednica znala voditi DZ tako, da bo instituciji povrnjen ugled in da se bo ob tem dvignila tudi raven razprave v parlamentu. "Popolnoma je usposobljena za to funkcijo in se veselim sodelovanja z njo," je še dodal.

Sorodna novica Poslanci 9. sklica državnega zbora: "Veliko nas je novih, a bomo zato še toliko bolj zagnani"

Uspešno delo je Urški Klakočar Zupančič zaželel tudi Janez Cigler Kralj, ki bo, kot kaže, prevzel vodenje poslanske skupine NSi-ja. Po njegovih besedah od predsednice DZ-ja pričakujejo, da bo delala za strpnost, sodelovanje in konstruktivni dialog. V stranki sicer menijo, da je izvolitev prvega med poslanci naloga koalicije, zato Urške Klakočar Zupančič na glasovanju niso podprli, a po besedah ministra za delo, ki opravlja le še tekoče posle, niso nasprotovali njeni izvolitvi.

Do nove predsednice DZ-ja pa so bolj kritični v SDS-u. Kot je dejal začasni vodja poslanske skupine stranke Danijel Krivec, Urške Klakočar Zupančič ne morejo podpreti. Med razlogi je navedel njene izjave o spopadanju z epidemijo covida-19, v katerih da je med drugim predlagala zgledovanje po švedskem modelu. Ocenjujejo namreč, da bi takšna oseba na čelu DZ-ja ob ponovnem izbruhu epidemije lahko imela težave, je pojasnil Krivec.

Podpredsednica DZ-ja postala Meira Hot

Na dnevnem redu ustanovne seje so bile tudi volitve podpredsednice DZ-ja. Poslanke in poslanci SD-ja so z Gibanjem Svoboda in Levico za to funkcijo predlagali poslanko SD-ja Meiro Hot. Kandidatka je bila na mesto podpredsednice DZ-ja izvoljena s 63 glasovi. Proti je bilo 10 poslank in poslancev, 10 glasovnic pa je bilo neveljavnih.

Po izvolitvi je Meira Hot dejala, da je ob zaupanju, ki ji je bilo izkazano, počaščena in ponosna. Glasove za izvolitev na mesto podpredsednice DZ-ja je namreč dobila tudi od opozicije. "Mislim, da je to tudi izkaz mojega preteklega dela in tega, da sem se ves čas trudila delovati na spoštljiv in argumentiran način," je dejala. Ob tem je za izvolitev čestitala tudi predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič. "Mislim, da je danes velik dan tako za demokracijo kot tudi za ženske," je dejala. Vesela je, da so prešli od besed k dejanjem in da imajo ženske dobro popotnico za ta mandat, za katerega si želi, da bo uspešen. "Želim si, da se v politiko dejansko vrne spoštovanje do našega dela in spoštovanje drug do drugega," je še dejala.

Kandidaturo Meire Hot je vložilo 53 poslancev iz vrst najverjetnejše prihodnje koalicije, torej Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice. Prvopodpisani pod kandidaturo Matjaž Han (SD) je v obrazložitvi predloga poudaril, da je kandidatka s svojim dosedanjim poslanskim delom izkazala za zanesljivo, "predvsem pa za borko proti krivicam vselej, ko so na tnalu pravna država ter iz nje izhajajoči ustavni in zakonodajni predpisi". "Skozi vsa štiri leta svojega dela v državnem zboru je dokazala, da mesto poslanke jemlje kot poslanstvo," je dodal.

Predsedniku državnega zbora pri delu pomagajo največ trije podpredsedniki, od katerih mora eden prihajati iz največje opozicijske poslanske skupine, tokrat bo to, kot kaže, poslanska skupina SDS-a. A poslanci so na prvi seji glasovali le o eni kandidatki, ki pripada poslanski skupini SD-ja.

Preostale podpredsednike mora DZ izvoliti najpozneje v 30 dneh po konstituiranju.

Novi sklic DZ-ja oblikoval tri parlamentarna delovna telesa

Državni zbor je ob koncu ustanovne seje oblikoval še tri delovna telesa in imenoval njihova vodstva. Zaenkrat so ustanovljeni odbor za zunanjo politiko, odbor za evropske zadeve ter začasni skupni odbor. Kot so soglasno sklenili novi poslanci, bo odbor za zadeve EU-ja vodil Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko Predrag Baković (SD), začasni skupni odbor pa Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda.

Sprva je bila predvideno, da bodo poslanci odločali tudi o imenovanju novega generalnega sekretarja DZ-ja, a je dosedanji poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič, ki je bil kandidat za ta položaj, umaknil soglasje h kandidaturi. Seli se namreč v kabinet nove predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič. Do nadaljnjega tako generalna sekretarka ostaja Uršula Zore Tavčar, novega pa mora DZ imenovati v 30 dneh.

DZ je tudi ugotovil, da je s potrditvijo poslanskega mandata predsednici SD-ja Tanji Fajon prenehala njena funkcija poslanke v Evropskem parlamentu. Funkciji namreč nista združljivi.

Poslanke in poslance nagovorila tudi Zorčič in Pahor

Poslance sta najprej nagovorila dosedanji predsednik DZ-ja Igor Zorčič in predsednik republike Borut Pahor. Dosedanji predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v nagovoru novega sklica DZ-ja ocenil, da je slovenska demokracija robustnejša, vendar pred novimi izzivi, ki jih prinašajo tudi mednarodne okoliščine. Zato je pred poslanci težek mandat, je posvaril. Poiskati bodo morali odgovore na izzive zdravstva, položaja vojske in določiti financiranje dolgotrajne oskrbe.

Ne glede na to, da so državo prevevale težke zdravstvene, gospodarske in politične okoliščine, so poslanci storili veliko dobrih stvari, je prepričan Zorčič. Med pomembnejšimi izboljšavami za delo poslancev je omenil delo na daljavo, s čimer je odločanje v DZ-ju postalo robustnejše. V prihodnje ne bo več izgovorov, da bi njegovo delo kakor koli ukinjali ali ga delegirali, je dejal. Velik korak naprej vidi tudi v etičnem kodeksu, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino. Ocenil je, da so ga poslanci na neki način že ponotranjili, saj se tega sklica ne bomo spominjali po posebej zavržnih poslanskih izpadih.

Zorčič je prepričan, da je treba spodbujati mlade, ki naj pridejo v DZ in se poučijo o parlamentarizmu in o tem, kako družba sprejema odločitve. "Samo tako bomo čez dvajset ali trideset let dobili najboljše politike, ki bodo sprejemali najboljše odločitve," je dejal. "Mednarodne okoliščine, ki vplivajo na naše življenje, niso zavidljive," je poslance posvaril pred težkim mandatom. "Pred vami bodo težke odločitve," je dodal. Kot ključne zakonodajne teme vidi izboljšave zdravstvenega sistema, položaja vojske in ne nazadnje zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta je bil v iztekajočem se mandatu sicer sprejet, a ne določa dolgoročnega financiranja, zato bo treba o tem znova odločati.

"Prepričan sem, da nas je preteklo obdobje, iztekli mandat obogatil s preštevilnimi izkušnjami in da smo na pravi poti, da demokracijo nadgradimo in da tudi tistim starejšim demokracijam v EU-ju in po svetu pokažemo, kako odločni smo graditi našo državo v prihodnje," je med drugim dejal Zorčič, ki se je zahvalil vsem, s katerimi je sodeloval v preteklem mandatu DZ-ja.

Pahorjeva priporočila poslancem

Predsednik republike Borut Pahor je po minuti molka za umrle v nesreči v Melaminu novoizvoljenim poslancem dal priporočilo za dobro sodelovanje. "Nova zakonodajna in izvršna oblast začenjata mandat v domačih in svetovnih razmerah, ki vzbujajo dolžne skrbi, ni pa razlogov za strah, če bomo ob običajnem razhajanju znali pri najpomembnejših državnih zadevah poiskati skupni jezik," je dejal Pahor.

Poudaril je, da je Slovenija iz zdravstvene krize izšla v boljši kondiciji kot iz finančne, možnosti, da se vsestranski razvoj pospeši, pa so po njegovih besedah ugodne. Ob tem je opozoril, da bo uspešnost razvoja v večini odvisna od tega, kakšno splošno družbeno razpoloženje bodo ustvarili.

Ponovil je, da s predlogom kandidata za predsednika vlade ne bo po nepotrebnem odlašal, čeprav ima za to na voljo 30 dni po konstituiranju državnega zbora. Ko ga bo predsednik DZ-ja obvestil, da so imenovani vsi vodje poslanskih skupin, jih bo povabil na posvet o kandidatu za predsednika vlade. Pahor pričakuje, da bodo posvetovanja najpozneje 23. maja in da bo isti dan ugotovil prepričljivo podporo kandidatu. Predvideva, da bo še isti dan tudi podpisal predlog kandidature za predsednika vlade in jo poslal v DZ.

V nagovoru se je zahvalil vladi predsednika Janeza Janše "za njeno delo v zahtevnih okoliščinah in dobro sodelovanje". Spomnil je, da je v svojih dveh mandatih sodeloval s štirimi sestavami DZ-ja, in se jim za sodelovanje zahvalil. "Dejstvo pa je, da v vseh teh letih nikoli ni prišlo do t. i. institucionalnega deficita ali krize posameznih institucij, ker nam ne bi pravočasno uspelo izvoliti njihovih predstojnikov. To se mi zdi za nemoteno, učinkovito in demokratično delovanje politične in pravne države in njenih institucij velikega pomena in dosežek, na katerega smo lahko vsi skupaj ponosni," je dejal.

Poslance je obvestil tudi o načrtovanih imenovanjih v kratkem. Mandat bo predsedniku Računskega sodišča potekel 31. maja. Skladno s posvetom vodij poslanskih skupin prejšnjega mandata je določil datum za oddajo prijav, ki je bil 15. aprila. Na poziv so se prijavili štirje kandidati. Mandat viceguvernerju, članu Sveta Banke Slovenije, je potekel 5. aprila. Pahor je določil 6. maj kot rok za oddajo prijav, prijavili so se štirje kandidati. Pahor je poslanske skupine pozval, naj se čim prej posvetujejo o prijavljenih kandidatih.

Prva seja mandatno-volilne komisije

Poslanci so uvodoma imenovali mandatno-volilno komisijo, ki se je med ustanovno sejo DZ-ja sestala na prvi seji. Državnemu zboru je predlagala, naj potrdi mandate vsem poslancem, izvoljenim na volitvah 24. aprila. O pritožbah zoper izid volitev niso odločali, ker niso izpolnjevale pogojev za obravnavo, ter tako ugotovili, da nobeden od 90 poslanskih mandatov ni sporen.

Mandate bodo poslanci nato potrjevali na plenarni seji, pri čemer o nespornih mandatih DZ glasuje skupaj.

MVK je pregledal poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev ter pritožbe kandidatov ali predstavnikov list zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.

Na mizi je imela prošnjo dveh predstavnikov madžarske manjšine, Mihaela Kasaša in Attile Kovacsa, naj preveri mandat poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Opozorila sta, da Horvath še vedno opravlja funkcijo predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, čeprav je funkcija nezdružljiva s poslansko. To je ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, njeno odločitev pa sta potrdili tudi prvostopenjsko in višje sodišče.

A komisija o teh vlogah ni odločala, saj, kot je pojasnila predsednica MVK-ja Janja Sluga, ne izpolnjujeta pogojev za obravnavno. Po njenih besedah namreč ne vsebujeta bistvenih sestavin, ki so predpisane za pritožbo zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.

Poleg tega Kovacs in Kasaš nista vložila pritožbe, ampak le predlog, da MVK pred potrditvijo mandata preveri sodbo višjega sodišča ter se opredeli do tega, ali Horvath lahko dobi poslansko funkcijo. A bi po besedah Sluge zavrnitev mandata pomenila zavrnitev uradno potrjenega volilnega izida, nezdružljivosti funkcij pa ni mogoče šteti kot okoliščino, ki bi lahko vplivala na potrditev mandata. Prav tako bi to pomenilo poseg v pasivno volilno pravico.

Oglasil se je tudi Horvath, ki je prepričan, da ne krši zakonodaje in da pri opravljanju njegovih funkcij ne gre za korupcijo. Kot pravi, si že tri leta prizadeva, da bi se vprašanje nezdružljivosti funkcij, ki jih opravlja, razčistilo. Meni, da se mora o tem izreči ustavno sodišče. MVK je imel na mizi tudi pritožbo Zavezništva Osvobodimo Slovenijo, ki meni, da so bile tokratne volitve nezakonite in nelegitimne. Tudi ta pobuda ni vsebovala predpisanih sestavin za pritožbo.

Člani komisije so nato soglasno sklenili, da vloženih pritožb ne bo obravnavala. DZ so predlagali, naj potrdi vseh 90 poslanskih mandatov. V nadaljevanju se bo znova sestal DZ in glasoval o potrditvi vseh poslanskih mandatov skupaj. Ko bodo mandati potrjeni, bo novi sklic DZ uradno ustanovljen.