Poklukar je zanikal, da bi mu premier Golob naročil kadrovske čistke na policiji. "Policija ne more biti organ, kjer bi se politika igrala, odstavljala ali postavljala," je poudaril.

Po njegovem mnenju je ločnica med politiko, ministrom za notranje zadeve in policijo jasna. Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve, pri svojem delovanju pa je suverena. To pomeni, da ima generalni direktor policije materialno in finančno samostojnost, v njegovi pristojnosti pa so tudi vse kadrovske zadeve znotraj policije, zato Poklukar ne razume, kako je sploh mogoče izvajati politični pritisk na policijo.

"Lahko sicer kot minister, torej kot politik, rečeš, da si želiš zamenjati polovico policije, ampak tega ne moreš narediti, ker ima kadrovsko funkcijo zgolj generalni direktor policije in nihče drug," je poudaril.

Izrazil je tudi dvom, da je premier nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar dal navodila za zamenjavo določenih ljudi v policiji, saj so ti ljudje, denimo direktor Policijske uprave v Novi Gorici Evgen Govekar, še vedno na svojem položaju. "Nič o tem ne vem, dvomim pa, da je on to naredil, kajti potem bi jih tudi meni dal, pa mi jih ni," je odgovoril na vprašanje Branka Grimsa (SDS), ali je naključje, da je po prihodu Poklukarja na mesto notranjega ministra prišlo do ponovnega imenovanja Darka Muženiča na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

Spomnil je, da je bil Muženič v času nekdanje vlade Janeza Janše nezakonito razrešen. Pri tem je Muženiču pritrdilo tudi sodišče, zato je bil znova imenovan na to funkcijo. "To je vsa teorija zarote," je poudaril.

Izjavo o "očiščenju janšistov" označil za del političnega diskurza

Poklukar sicer meni, da je funkcija ministra za notranje zadeve politična, vendar policija ne more biti organ, kjer bi se politika igrala, odstavljala ali pa postavljala svoje kadre. Tudi notranji minister je dodal, da ne more kadrovati na policiji, lahko le predlaga vladi kandidata za generalnega direktorja policije.

Na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi), kako razume izjavo premierja, da je treba policijo očistiti "janšistov", je odgovoril, da gre za politično izjavo, ki je del političnega diskurza. Glede depolitizacije policije pa je poudaril, da to ni lov na čarovnice, ampak so to pravni postopki, ki potekajo na specializiranem državnem tožilstvu v povezavi s poročilom o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov. Če se Poklukar pravilno spomni, je bilo v povezavi z omenjenim poročilom na specializirano tožilstvo vloženih 13 kazenskih ovadb.

Na vprašanje Andreja Kosija (SDS), ali je kdo vplival na imenovanje Senada Jušića za generalnega direktorja policije, je odgovoril nikalno, zanikal je tudi navedbe, da bi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec imel vpliv na njegovo imenovanje za ministra. Prav tako Poklukar "ne razume očitkov", da je bil na mesto ministra imenovan zato, da bo izvedel kadrovske zamenjave, ki se jim je Bobnar uprla.

Ciperle pojasnil dopis, s katerim se brani Golob

Pred člane preiskovalne komisije, ki razkrivajo morebitno vpletanje politike v delo policije, je pred tem stopil namestnika generalnega direktorja policije Igor Ciperle, ki je tudi podpisan pod dopis, s katerim predsednik vlade Robert Golob dokazuje, da političnega vmešavanja ni bilo.

Ciperle je namreč po pooblastilu tedanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava decembra lani podpisal dokument, s katerim so na ponovno zaprosilo predsednika vlade Roberta Goloba dopolnili predhodno poročilo Lindava. V njem piše, da od imenovanja Lindava na čelo policije "ni bilo primera, da bi kdor koli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija ali vplivati nanje", kar je Ciperle vnovič prebral.

Dokument je po Ciperletovih besedah napisal namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc, ki ga je posredoval Lindavu. Ta je bil takrat namreč na bolniškem dopustu, zato je dopis le avtoriziral, nato ga je Ciperle kot njegov pooblaščenec podpisal in posredoval tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar, ki je sicer dan po tem odstopila.

Lindav je sicer v svojem poročilu decembra lani ocenil, da se vpliv politike na delo policije kaže predvsem v kadrovskih zahtevah.

Dopis, ki ga je podpisal Ciperle, pa se nanaša le na operativno delo policije, in ne na kadrovske zadeve, je Ciperle tokrat povedal v odgovoru na vprašanja članice komisije Vide Čadonič Špelič (NSi). "Govorimo o operativi. Nič drugega. Kakšne kadrovske zadeve ali podobno, o tem se tukaj nič ne piše," je izjavil.

Je pa dodal, da mu Lindav nikoli ni govoril o kakršnih koli kadrovskih pritiskih, niti predsednika vlade. Izpostavil je, da je kot namestnik generalnega direktorja pristojen za operativne, in ne za kadrovske zadeve.

Čadonič Špelič je zanimalo še, ali je Ciperle z Lindavom govoril glede Miloša Milovića, ki naj bi sicer svetoval Golobu. Ciperle je dejal, da ga je Lindav vprašal, ali ga pozna, kar mu je potrdil, saj da je Milović nekoč služboval na Policijski upravi Ljubljana. Lindav mu je povedal še, da Milović predlaga spremembo varovanja predsednika vlade. Gre sicer za enoto, ki je bila z vladno uredbo avgusta lani premeščena v okvir generalnega sekretariata vlade.

Ob tem je pojasnil, da je enota za varovanje predsednika vlade nekoč že bila samostojna oz. dislocirana enota, a da je ostala pod okriljem policije, medtem ko je danes iz nje povsem izvzeta. "Cepitev enot ni v redu. To mora biti enotno in vodeno pod isto hierarhijo," je dejal.

Ciperle je na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda), kako komentira hitre menjave vodstvenega kadra v policiji, odgovoril še, da je v policiji vsak zamenljiv, a da ga skrbi, saj iz nje odhajajo izkušeni ljudje. Varnost je namreč voz, ki ga vlečeš v hrib, če se ta voz ustavi in se obrne navzdol, pa ga je zelo težko ustaviti. Hitre menjave vodstvenega kadra bi lahko stanje varnosti privedle do te točke, je ponazoril.

Lamuta je zanimalo še, kako komentira ocene Lindava, da so politični pritiski v času te vlade večji kot v času vlade Janeza Janše. "Sam nikoli nisem bil deležen političnih pritiskov, tako da tega ne morem komentirati," je dejal Ciperle.

Dveh prič ni bilo

Kot priči sta bili vabljeni tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki pa sta se opravičili. Dominika Švarc Pipan je v Ženevi kot vodja delegacije na zagovoru Republike Slovenije pred odborom OZN-a proti mučenju, nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa se je opravičila zaradi bolniške odsotnosti.

Ozadje

Kot je poročal Radio Slovenija, naj bi v sredo zaslišali še nekdanjega sekretarja na MNZ-ju Branka Lobnikarja, ki ga je preiskovalna komisija DZ-ja tudi imenovala za strokovnega sodelavca komisije, a mu je to funkcijo do pričanja nekako zamrznila, aktualno sekretarko MNZ-ja Tino Heferle in generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl.

Komisija je že julija želela le v dveh dneh opraviti vsa zaslišanja, v ozadju pa je bil in je še vedno jasen scenarij. Bobnar in Lindav govorita o političnih pritiskih, vse druge priče pa bodo pojasnile, kako tega ni bilo. To so poleg predsednika komisije Mihe Lamuta nevede potrdili tudi drugi člani preiskovalne komisije, ko so govorili o tem, da bodo preiskovali vpletanje politike v policijo v času Janševe vlade in "natolcevanja in insinuacije" o zlorabah v času Golobove vlade, kar po mnenju zagovornikov Lindava in Bobnar pod vprašaj postavlja resnični interes komisije, da objektivno ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, je še poročal Radio Slovenija.

Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, je med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije.