Generalni tajnik ustavnega sodišča Erik Kerševan je pojasnil, da mora državni zbor na poziv sodišča k pojasnilom odgovoriti v 10 dneh, stvar internih pravil parlamenta pa je, ali bo o odgovorih odločal DZ na seji ali lahko odgovore sprejme le pristojno delovno telo. DZ je namreč udeleženec v postopku in se ustavno sodišče do vprašanja njegovega delovanja ne more opredeljevati.

Kdaj utegnejo ustavni sodniki dokončno odločiti o dopustnosti referenduma, Kerševan ni želel natančneje opredeliti, saj morajo skrbno pretehtati vse predstavljene argumente. Ne glede na to, da bodo obravnavo nadaljevali šele po desetih dneh, torej po 17. oktobru, pa se postavlja vprašanje nadaljnjih postopkov za razpis referenduma, če ga bo sodišče dopustilo. Razpis referenduma namreč utegne pasti ravno v čas, ko DZ opravlja le še tekoče posle, ali pa že v nov mandat parlamenta.

Referendum težko istočasno z volitvami
Eden od predlogov Civilne iniciative za družino in pravice otrok je namreč tudi, da bi se referendum, če ga bo sodišče dopustilo, izvedel na isti dan kot predčasne volitve, torej 4. decembra. Po besedah Kerševana je to odvisno od tega, kdaj bo sodišče sprejelo svojo odločitev, poleg tega pa še od vrste drugih dejavnikov, na katere sodišče nima nobenega vpliva.

Civilna iniciativa bi morala v primeru dopustnosti referenduma najprej dokončati zbiranje potrebnega števila podpisov. Če bodo zbrali 40.000 podpisov, mora DZ v sedmih dneh razpisati referendum. Od razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot eno leto. Iz tega sledi, da bo zaradi proceduralnih postopkov o razpisu referenduma, če ga bo ustavno sodišče dovolilo, težko izvedljivo, da bi bil referendum hkrati z volitvami.

Kerševan sicer opozarja, da je DZ ne glede na to, v kakšni sestavi je, dolžan razpisati referendum in določiti dan glasovanja v skladu z roki, če sodišče referendum dovoli in če zahteva za referendum v skladu z ustavnimi določbami obstaja.

V kampanji ob sprejemanju družinskega zakonika je bilo sicer tako od nasprotnikov kot tudi zagovornikov zakonika večkrat slišati opozorila, da je t. i. sprejeta kompromisna različica lahko neustavna. Da bi bilo najprej treba ugotoviti morebitno neustavnost zakonika, je tudi eden od argumentov, ki jih je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok poslala ustavnemu sodišču.

Sodišče tokrat le o dopustnosti referenduma, ne o neustavnosti zakonika
Toda Kerševan opozarja, da je predmet presoje ustavnega sodišča tokrat dopustnost referenduma o družinskem zakoniku in ne morebitna neustavnost zakonika. Je pa vprašanje ustavnosti zakonika eden od argumentov, ki jih bo ustavno sodišče pretehtalo pri presoji o dopustnosti referenduma. Ustavnost novega družinskega zakonika bi lahko kdo izpodbijal šele potem, ko bi bil zakon uveljavljen. To bi se zgodilo, če do referenduma ne bi prišlo ali če bi bil zakon na referendumu potrjen.

Varuhinja: Družinski zakonik v večini rešitev zelo dober
O morebitnem referendumu o družinskem zakoniku je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik v pogovoru za STA dejala: "Kakor koli se bo ustavno sodišče odločilo, bo to treba sprejeti. Toda če bi do referenduma res prišlo, je treba povedati, da ljudje premalo poznajo družinski zakonik in rešitve, ki jih prinaša." Prepričana je, da bo zakonodajalec moral "iti v široko akcijo, da prikaže razliko med sedanjim stanjem, ki je manj urejeno, in rešitvami, ki jih prinaša družinski zakonik".

"Večina prebivalcev bi morala družinski zakonik prepoznati kot napreden zakon, s katerim bi lahko dosegli popravo mnogih krivic, ki se dogajajo otrokom," je še prepričana in dodaja, da je sprejeti družinski zakonik v večini rešitev zelo dober in v izrazito korist otrok. "Onemogočanje uveljavitve teh zakonskih določb lahko razumemo kot napad na otrokove pravice," je še dejala.