Poslanci so z 48 glasovi za in 24 proti potrdili novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne osebe in krepi mrežo izvajalcev.

Novela zakona med drugim občinam omogoča, da z javnimi zavodi sklenejo neposredne pogodbe za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, ter dodaja obveznost redne analize izvajanja zakona na tri leta, kar bo pripomoglo k boljšemu nadzoru in prilagajanju sistema, je na seji navedel minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Hkrati novela vzpostavlja natančnejše registre izvajalcev in zagotavlja pravne podlage za izvajanje storitev e-oskrba, organizira vstopne točke na sedežih centrov za socialno delo, kar po besedah Maljevca omogoča enostaven dostop do pravic, podaljšuje tudi zakonske podlage za obstoječi informacijski sistem do vzpostavitve novega.

Sprememba, ki jo je Maljevac najbolj izpostavil, pa je, da novela posebno pozornost posveča avtomatizmu prehoda staršev invalidnih oseb ob njegovi polnoletnosti v sistem oskrbovalca družinskega člana, brez dodatnih postopkov in birokracije. "To bo olajšalo njihove življenjske situacije," je dejal Maljevac. Izpostavil je še, da se 25- do 35-odstotni dvig plač zaposlenih v domovih za starejše, ki ga predvideva plačna reforma, ne bo prevajal v višje oskrbnine uporabnikov, saj bo razliko kril državni proračun. Takšno dopolnilo je na petkovi seji odbora za delo vložila koalicija. V opoziciji pa so opozorili, da bo to veljalo le začasno.

Koalicija je novelo zakona podprla, saj da je dolgotrajna oskrba ključen steber socialne države, z novelo pa so postavili finančni okvir izvajanju dolgotrajne oskrbe, so navedli. V SD-ju so ob tem sicer izpostavili pomanjkanje kadra v domovih za starejše, brez katerih izvajanje dolgotrajne oskrbe ne bo mogoče. V opoziciji pa so opozorili na to, da koalicija z novelo odpravlja del birokratskih nesmislov, ki so jih uzakonili sami. Izpostavili so tudi dodatek za dolgotrajno oskrbo, ki da bo dodatno finančno obremenil državljane. Zaradi naštetega novele zakona niso podprli.

Poslanci sprejeli novelo zakona proti poveličevanju nacizma in fašizma

Poslanke in poslanci so na redni seji z 48 glasovi za in šestimi proti sprejeli tudi novelo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma. Za so glasovali v koalicijskih Svobodi, SD in Levici. Proti so bili v opozicijski stranki NSi, poslanci SDS-a pa so bili med glasovanjem odsotni.

Predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma, so v parlamentarno proceduro poleti vložile koalicijske stranke. Novela med drugim prepoveduje uporabo simbolov nacistične ali fašistične ideologije na javnem kraju. Za kršitelje vpeljuje globo od 500 do 1000 evrov. Stranki SDS in NSi sta k predlogu vložili dopolnilo, s katerim sta predlagali, naj med prepovedane ideologije vključijo tudi komunizem, a so koalicijski poslanci obe dopolnili zavrnili.

Poslanec Svobode Martin Premk, ki je predstavil stališče predlagatelja in poslanske skupine Svoboda, je poudaril, da želijo s predlogom na zakonski ravni prepovedati poveličevanje nacističnih in fašističnih ideologij. "Letos smo bili namreč priča na ulicah našega glavnega mesta zloveščim prizorom, ki jih poznamo iz zgodovine, pa smo mislili, da jih nikoli več ne bomo videli," je dejal. Kot je spomnil, so po ulicah paradirale zamaskirane paravojaške skupine ter pozivale k sovraštvu in nasilju. "Z novelo bi preprečili širjenja sovražnosti in zlorabe zgodovine v politično manipuliranje," je dejal Premk, ki je ob tem opozoril, da je enačenje fašizma in nacizma s komunizmom "cilj skrajno desnih in neonacističnih skupin", ki želijo s tem zmanjšati zločine omenjenih dveh ideologij.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril, da je predlog novele zakona ideološki in razdvaja državljane. "Pri tem ne bomo sodelovali," je poudaril poslanec, ki meni, da bi morali obsoditi "vse tri totalitarne režime", med katere sodi po mnenju stranke SDS tudi komunizem. Tudi poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič meni, da so predlagatelji predloga novele spregledali komunizem. "Ne pozabite, da v Sloveniji živijo ljudje, ki so bili žrtve komunizma," je poudarila. "Netiti sovraštvo in ubijati v imenu katerekoli ideologije bi moralo biti prepovedano. Če bi predlagatelji dejansko z zakonom želeli prepovedati vse zlo, s katerim ima slovenski narod zelo slabe izkušnje, bi torej v zakon vnesli vse tri režime," je poudarila poslanka NSi-ja.

Potrditev novele zakona o nadzoru državne meje

Poslanci so z 49 glasovi za in 18 glasovi proti potrdili novelo zakona o nadzoru državne meje po skrajšanem postopku. Za so bili v koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levica, proti v opozicijski SDS, vzdržali pa so se v NSi-ju. Cilj novele je med drugim uskladiti določbe zakona po vstopu Hrvaške v schengensko območje.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v obrazložitvi predlagatelja dejal, da s predlogom nadgrajujejo nekatere določbe na področju opravljanja policijskih nalog in izvajanja policijskih pooblastil za zagotovitev učinkovitejšega dela policije. Uvajajo finančno nadomestilo občinam za primere začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah namesto sedanjega povračila dela stroškov občinam zaradi povečanega nadzora. Kot je dejal Poklukar, bodo do tega nadomestila "predvidoma upravičene vse občine ob državni meji, kjer je bil v preteklem koledarskem letu vsaj del leta začasno ponovno uveden nadzor na notranjih mejah".

Poslanci SDS-a so predlagali dopolnilo k predlogu, naj vlada v enem letu od uveljavitve tega zakona poroča DZ-ju o doseganju ciljev prenove sistema finančnega nadomestila, ki pripada občinam zaradi izvajanja nadzora državne meje. Poslanci so dopolnilo zavrnili.

Soglasna podpora noveli o sistemu jamstva za vloge

DZ je s 67 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi novelo zakona o sistemu jamstva za vloge, ki prinaša postopno zvišanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog, ki mora biti dosežena do konca leta 2030, s 0,8 odstotka na 1,5 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Sloveniji.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je povedala, da novela pomembno krepi zmožnost sklada za izplačilo jamstva za vloge v primeru prisilnega prenehanja banke oz. hranilnice. "Vlada predlaga postopno povišanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog z 0,8 na 1,5 odstotka vrednosti zajamčenih vlog do 31. decembra 2030. Tako bi se sredstva sklada povečala s približno 200 na približno 400 milijonov evrov," je dejala.

"Primer reševanja slovenske podružnice Sberbank marca 2022 je pokazal, da lahko ob stečaju manjše banke potrebe po izplačilu zajamčenih vlog presežejo razpoložljiva sredstva nacionalnega sklada za jamstvo vlog, kljub temu da je bila ciljna vrednost sklada v letošnjem juliju dosežena. Čeprav se lahko sredstva na kratek rok zagotovijo tudi iz drugih virov, je prevladala ocena, da je najbolj vzdržna rešitev povečanje vrednosti sklada," je povedala.

Zakon v skladu z evropsko direktivo na splošno določa jamstvo za vloge do višine 100.000 evrov pri posamezni banki, novela pa v primeru določenih transakcij in v omejenem roku šestih mesecev predvideva zgornjo mejo jamstva do največ 500.000 evrov. Novost je vzpostavitev pravne podlage za uporabo sredstev nacionalnega sklada za likvidacijo bank. S tem se dodatno zmanjša tveganje, da ob stečaju banke ne bi bilo dovolj sredstev za izplačilo jamstva za vloge.

Brez nasprotovanja potrjena tudi novela o plačnih storitvah

S 66 glasovi za in brez glasu proti so poslanke in poslanci potrdili tudi novelo zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Ta prinaša boljši dostop do plačilnih računov pri bankah in bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja ali zaprtja plačilnega računa.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Nikoline Prah novela v pravni red prenaša evropske predpise, cilj pa je tudi izboljšati obstoječi pravni okvir, ki ureja plačilne storitve. Novela tako določa sankcije za kršitev določb uredbe glede takojšnjih kreditnih prenosov v evrih. Spremembe prinašajo boljšo informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti do teh računov. "V zadnjih letih smo namreč zaznali povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju transakcijskih računov pri bankah, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma," je pojasnila.

Za naslovitev navedenih težav novela drugim določa obveznost za banko, da mora v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje ter o teh razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi. V primeru, ko potrošnik pri banki ne more odpreti transakcijskega računa, je še posebej pomemben institut osnovnega plačilnega računa.

Z namenom zagotoviti potrošnikom večjo dostopnost do osnovnega plačilnega računa so predlagane tudi spremembe razlogov, zaradi katerih banke lahko zavrnejo odprtje takšnega računa. Banka tako ne bo več mogla potrošniku zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa, če bo imela informacijo, da ima potrošnik neizvršene sklepe o izvršbi.

Interventni ukrepi dostopnost v zdravstvu

Na izredni seji pa bo DZ obravnaval vladni predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, ki med drugim podaljšuje nekatere dodatke za zaposlene na primarni ravni zdravstva, tudi dodatek specializantom družinske medicine 1000 evrov mesečno.

Državni sekretar Iztok Kos je za Radio Slovenija povedal, da bodo dodatek, če bo zakon sprejet, še naprej prejemale ambulante družinske medicine in pediatrije za povečan obseg dela ter zaposleni v ambulantah z več opredeljenimi pacienti. "S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije," je dodal.

Poslanci bodo obravnavali tudi novelo zakona o lekarniški dejavnosti. Vladni predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti je predvidel ureditev ugovora vesti farmacevtov, a so poslanci Svobode in Levice z dopolnilom na odboru DZ-ja člen spremenili tako, da farmacevti ugovora vesti ne bi več mogli uveljavljati.

Proti uvedbi ugovora vesti farmacevtov je bil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. "Takšna ureditev, da lahko mag. farmacije odkloni izdajo zdravila in osebo napoti k drugemu oziroma celo v drugi kraj, v neko drugo lekarno, se nam še posebej zdi problematična v primeru manjših in odročnejših krajev, ki žal nimajo tako razvejane mreže lekarn," je za Radio Slovenija povedal Klemen Ganziti.

Predlog novele med drugim prinaša tudi financiranje specializacij farmacevtov iz proračuna, kar bo državo stalo okoli 2,2 milijona evrov letno. "To po eni strani pomeni podporo kariernemu razvoju zaposlenih farmacevtskih strokovnih delavcev in to, da bomo zagotovo pridobili kak kader več v zdravstvu," je za Radio Slovenija povedala predsednica Lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič.

Predlog uvaja tudi zagotavljanje zdravil za gorsko reševalno službo, kar do zdaj ni bilo urejeno.