Vlada je sprejela več sprememb na področju zdravstva, med drugim želi nagrajevati družinske zdravnike, ki bodo vpisali več pacientov. O tem in drugih težavah zdravstvenega sistema se je v Odmevih voditelj Igor E. Bergant pogovarjal z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel.

Sorodna novica Preobrat: predlagana razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom razrahljana

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti največ govori o novi razmejitvi med delom v javnem oziroma državnem zdravstvu in zasebnem oziroma tržnem. Zdi se, da ste zdravnikom nekoliko popustili ali šli naproti, se pravi, da ta razmejitev ni tako zelo stroga, tudi zato, da se ne bi pojavile motnje v sistemu.
Pri zakonu o zdravstveni dejavnosti, tako kot pri celotni drugi zakonodaji, ki jo pripravljamo na ministrstvu, si želimo predvsem regulirati razmere v zdravstveni dejavnosti. Na našem prvem mestu je skrb za dostopnost. V tem smislu pripravljamo vse člene in zakonodajo in tudi pri tem predlogu smo to upoštevali.

To pomeni, da če bi šli na to strogo možnost, bi dejansko lahko prišlo do prevelikega odliva zdravnikov iz javnega oziroma državnega dela zdravstva?
Želimo regulirati na način, da spodbujamo zaposlitev v celoti v javnem zdravstvenem zavodu oziroma tako, kot smo definirali javni zdravstveni sektor. Pomembno je, da želimo izmeriti efektivno obremenitev tistih, ki so tam zaposleni v dopoldanskem oziroma rednem času.

Predsednica zdravniške zbornice je omenjala možnost, da bi se nekateri, ki so zdaj v celoti zaposleni v javnem sektorju, morali odzaposliti, ker ne bi več mogli popoldne delati v zasebnem delu in da bi to lahko povzročilo motnje v javnem delu.
Tukaj gre vedno za skrb. Mi želimo doseči dostopnost za državljane v javnem zdravstvenem sistemu, zato da lahko zagotavljamo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Dejstvo je, da če beremo zakonodajo črko po črko, že sedanji sistem ne dopušča, da tisti zdravniki, ki delajo v javnem zdravstvenem zavodu, potem popoldne recimo prek espeja na zasebnem trgu opravljajo določene dejavnosti. Ravno ta različna, davčno ugodnejša oblika dela je pripeljala do vseh težav, ki jih imamo. Zato moramo ta trg regulirati, ker zdravnik, kot vsi preostali zaposleni, ne more izbirati najboljšega iz obeh sistemov, se pravi varnosti iz javnega sektorja in potem davčno privlačnih oblik iz zasebnega sektorja.

Torej, teh odzaposlitev se ne bojite?
Vsak zdravnik bo moral sprejeti odločitev, ali bo delal v zasebnem sektorju ali v javnem. Vprašanje, ki se je ves čas pojavljalo, je skrb za vrhunske strokovnjake, ki so zaposleni v zasebnem sektorju in delno zaposleni v univerzitetnem kliničnem centru. Razprava na to temo še poteka in iščemo rešitve.

Novela prinaša tudi številne druge novosti, na primer, navajam: zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Kaj je to drugače, kot je bilo prej?
Zdravniki in tudi drugo osebje se morajo v skladu z interventnim zakonom vključevati v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, to velja oziroma je veljalo že prej. Zdaj pa to bolj decidirano zapišemo, ker se to v praksi pač ni izvajalo. Direktorji so podeljevali soglasja za delo drugje, medtem pa niso toliko vabili drugih v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Zato je bilo to treba bolj izrecno zapisati v zakon.

Sorodna novica Vlada znižala cene za radiološke storitve CT in MR

Danes ste sprejeli uredbo o novem obračunskem modelu za ambulante družinske medicine in pediatrije, 40 odstotkov dodatnega plačila za večje število opredeljenih pacientov. Kako je to skladno z določili že obstoječega in interventnega zakona, ki naj bi ga pa jutri na vladi podaljšali. Mar se to ne izključuje?
Ne, pravzaprav se to povezuje. Interventni zakon, ki ga želimo podaljšati, daje podlago za to, da se ti viri sredstev – in eden od teh virov bo tudi boljše nagrajevanje z bolje ovrednotenimi glavarinskimi količniki – prenesejo z ravni zavoda do posameznika v timu, torej do zdravnika, medicinskih sester, administrativno-tehničnih delavcev, ki dejansko delajo v timu. To naredi interventni zakon. Uredba pa zagotavlja vire sredstev, da se ta sredstva potem prenašajo.

Sorodna novica Skupščina ZZZS-ja za generalnega direktorja zavoda imenovala Roberta Ljolja

Zavod za zdravstveno zavarovanje bo očitno dobil novega prvega moža, ki ga sicer mora še potrditi državni zbor, gospoda Roberta Ljolja, ki prihaja iz farmacevtske industrije. Kakšen je vaš komentar, glede na to, da so bili nekateri odzivi na to kar burni?
Veste, da ministrstvo za zdravje ni vključeno v proces. Potrdil ga je upravni odbor in skupščina, naslednja faza je potrditev v državnem zboru. Prepričana sem, da so tisti organi, ki izbor delajo, upoštevali vse prednost in slabosti. Zdi se mi, da so dobre menedžerske sposobnosti eden izmed pomembnih plusov pri vodenju zdravstvene zavarovalnice.

Sorodna novica Valentina Prevolnik Rupel o ugovoru vesti: Mogoče smo člen dali prepozno v zakon

Za konec še o nenavadnem dogajanju v povezavi z novelo zakona o lekarniški dejavnosti in posledicah za paciente ob morebitnem ugovoru vesti farmacevtov. Celo na lekarniški zbornici poudarjajo, da je ugovor že zdaj urejen v zakonu o zdravstveni dejavnosti in se tukaj s to novelo nič ne spreminja. Zakaj je bilo treba to določilo nekoliko drugače oblikovati v noveli o lekarniški dejavnosti? Kako je sploh mogoče, da je to prišlo v to novelo zakona?
Zakon o zdravstveni dejavnosti to že ureja, pravica do ugovora je urejena tudi v zakonu o zdravniški službi. V zakon o lekarniški dejavnosti pa smo jih zapisali na popolnoma enak način, kot je v zakonu o zdravniški službi, s tem, da bi zaradi primera, ki se je zgodil v Lendavi, odprli razpravo in videli, ali je treba to pravico do ugovora vesti še bolje urediti.

Ampak zakaj, če že obstaja novela zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer je ta pravica opredeljena in se v tej noveli sploh ne spreminja?
Mislim, da je ta pravica dobro urejena v zakonu o zdravstveni dejavnosti, lahko jo pa vedno zapišemo tudi posebej, tako kot je v zakonu o zdravniški službi, tudi v zakon o lekarniški dejavnosti. Torej ni šlo za neke vrste podtaknjenca, absolutno ne. To smo naredili popolnoma zavestno. O tem sem na vladi odprla razpravo, ker se mi zdi, da je to tako družbeno vprašanje, o katerem se je vredno pogovoriti in sem vesela, da je razprava o tem tudi stekla.