Predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu predvideva ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, s katero želi vlada doseči zagotavljanje razvoja in delovanja sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v DZ-ju med poglavitnimi rešitvami zakona naštela ustanovitev sveta za kakovost, ki ga imenuje minister za zdravje in bo najvišji strokovno usklajevalni in posvetovalni organ ministra na tem področju, in javne agencije, ki bo samostojna in neodvisna. "S prenosom upravnega in sistemskega nadzora na javno agencijo se zagotavlja celovit nadzor, ki ni omejen zgolj na eno poklicno skupino in bo posebno pozornost namenil tudi področju kakovosti in varnosti," je poudarila.
S predlaganim zakonom določajo obveznosti posameznih deležnikov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti, prostovoljno certifikacijo oziroma akreditacijo za izvajalce zdravstvene dejavnosti in urejajo vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Dodala je, da so z dopolnili, ki bodo pripomogla k večji jasnosti in pravni predvidljivosti, sledili mnenju zakonodajnopravne službe. Med drugim z novimi dopolnili določajo, da morajo izvajalci vzpostaviti in vzdrževati sistem vodenja kakovosti vsaj na podlagi minimalnih standardov, ki jih določa agencija.
Koalicija predlog podpira, v opoziciji mu ne bodo nasprotovali
V SD-ju bodo predlog zakona večinsko podprli, saj menijo, da je zakon pomemben zaradi vzpostavitve enotnega, medsebojno primerljivega sistema kakovosti pri vseh izvajalcih, je dejala poslanka Bojana Muršič. Po njenih besedah je namen zakona vzpostaviti enoten sistem, ki bo ustrezno nadgradil obstoječe stanje. "Prav vzpostavitev neodvisnega telesa agencije in prenos nadzornih mehanizmov nanjo se nam v poslanski skupini SD-ja zdi najpomembnejša nadgradnja sedanjega sistema kakovosti," je povedala. Ob tem je opozorila na nekatere izraze v zakonu, katerih napačno razumevanje bi lahko privedlo do napačnih oziroma nasprotnih učinkov.
Predlog zakona bodo soglasno podprli v Levici, je dejal vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec. Menijo, da je zakon prvi korak k popravljanju ene največjih pomanjkljivosti našega zdravstvenega sistema, prikrivanja incidentov, saj bo področje incidentov uredil, opredelil in podal okvir za razumevanje, zakaj so se incidenti zgodili in kako jih v prihodnje preprečiti.
"S predlogom zakona se bo to pomembno področje, ki zagotavlja večjo varnost za paciente, končno začelo sistematično urejati s ciljem zagotavljanja najboljše zdravstvene oskrbe," je povedala poslanka Svobode Tamara Kozlovič. Dodala je, da zakon med drugim prinaša boljšo kakovost oskrbe, večjo varnost in nadzor nad kakovostjo, kjer zdravstvo ne bo več nadziralo samo sebe. Zato bodo v poslanski skupini Svoboda vložena dopolnila in predlog zakona "s ponosom soglasno podprli".
V poslanski skupini opozicijske stranke SDS pa predloga zakona ne bodo podprli, je dejala poslanka Karmen Furman. Menijo, da lahko sistem vodenja kakovosti v zdravstveni ustanovi zaživi in deluje samo takrat, ko je učinkovit in uspešen ter da standardi kakovosti lahko predstavljajo izhodišče za učinkovito vodenje organizacije. "Predlagani zakon tega po našem mnenju ne omogoča, z ustanovitvijo javne agencije pa se ne bo zagotovilo dviga kakovosti zdravstva v Sloveniji niti se ne bo povečala varnost v zdravstvenem sistemu," je dejala.
V poslanski skupini NSi-ja predlog v splošnem pozdravljajo, a opozarjajo, da so v njem stvari, ki bi jih bilo mogoče izboljšati, glede na številne pripombe deležnikov v zdravstvu, je dejala poslanka Iva Dimic. Poudarjajo, da je poleg uvedbe standardov kakovosti treba obravnavati tudi varnost zdravstvenih storitev, "saj se je ta beseda iz prvotnega predloga žal nekje izgubila". V glasovanju predlogu ne bodo nasprotovali.
V SDS-u menijo, da zakon ne rešuje glavnih težav v zdravstvu
V razpravi je Kozlovič poudarila, da bo zakon sprejet po 20 letih, kar je velik uspeh, spodbudno pa je tudi, da predlog podpirajo vsi deležniki v zdravstvu. Strinja se, da zakon ni idealen, "a noben ni". Dodala je, da so v koaliciji pregledali vse pripombe, tudi na dopolnjen zakon, in jih upoštevali, saj si želijo, da bo zakon v praksi deloval.
Poslanec Svobode Dean Premik pa je dejal, da se bo Slovenija s sprejetjem zakona uvrstila med razvite države EU-ja, ki imajo urejeno področje varnosti in kakovosti v zdravstvu. Meni, da bi večino napak v zdravstvu lahko preprečili, če bi imeli ustrezne varovalke, zakon pa po njegovih besedah te varovalke prinaša.
Furman pa je v razpravi dejala, da ne morejo glasovati za zakon, ki ne rešuje glavnih težav v zdravstvu, kot so čakalne dobe. "Ustanovitev zgolj še ene institucije zagotovo ni rešitev," je povedala. Prevolnik Rupel pa je odgovorila, da je pravočasnost le eno ključnih načel kakovosti in da sprejetje tega zakona ne pomeni, da se drugih težav v zdravstvu ne zavedajo. Po njenih besedah zakon prinaša sistem zbiranja kazalnikov, ki se bodo zbirali in obdelovali na enak način po vsej državi, kazalniki pa bodo tudi mednarodno primerljivi.
Poslanci so obravnavali tudi predlog zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in posojilnih produktov. Namen zakona je odpravljanje neenakosti pri obravnavi oseb, ki so prebolele raka, hepatitis C ali se zdravijo zaradi okužbe z virusom HIV pri sklepanju zavarovalnih pogodb, življenjskih ali posojilnih zavarovanj in posojilnih pogodb za nepremičnino.
Predlog dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu vnovič končal zakonodajno pot
DZ je imel na dnevnem redu tudi predlog dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili poslanci NSi-ja. Poslanske skupine so imele na seji možnost, da predstavijo svoja stališča. Ker predlog že na matičnem odboru ni dobil podpore, o njem ne bodo glasovali, ampak je zakonodajni postopek zanj končan.
Predlog so v NSi-ju vložili že tretjič v tem mandatu. Po besedah Ive Dimic (NSi) bi z njim čakajočim nad dopustno čakalno dobo omogočili, da zdravstveno storitev opravijo pri katerem koli izvajalcu v Sloveniji, ki ima licenco za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izvajalec pa bi za opravljeno storitev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejel enako plačilo, kot ga zanjo prejmejo javni zavodi ali koncesionarji. "S tem bi dejavno pristopili k skrajševanju čakalnih vrst," je poudarila poslanka. Ob tem je opozorila, da je bilo na začetku septembra število vseh čakajočih 305.452, od teh pa jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 156.753.
V SD-ju po besedah Bojane Muršič menijo, da gre "za premišljen poseg v javni zdravstveni sistem, ki pod navidezno skrbjo za blaginjo pacienta v bistvu služi predvsem slabenju sistema – najprej z vztrajnim finančnim izčrpavanjem doseči razgradnjo le tega, nato pa ga privatizirati". Temu nasprotujejo tudi zato, ker takšni in podobni pristopi privatizacije s preusmerjanjem donosnih storitev od javnih izvajalcev k zasebnikom čakalne dobe pravzaprav ustvarjajo, je pojasnila.
"Čeprav se predlog na prvi pogled zdi morda všečen in plemenit, pa njegova analiza pokaže, da ne gre za kaj drugega kot za korak v smeri privatizacije slovenskega javnega zdravstva," je v predstavitvi stališča poslancev Svobode ugotavljal Dušan Stojanovič. Ocenil je, da se s takim ukrepom dolgih čakalnih vrst sploh ne načenja, poveča pa se tveganje za odliv kadra iz javne zdravstvene mreže. Ker zasebniki sami odločajo, katerega pacienta bodo sprejeli in katerega ne, bi tvegali, da bi zasebniki za denar zdravstvene blagajne opravljali preproste zdravstvene storitve in preglede, za kompleksnejše, kjer so tudi najdaljše čakalne dobe, pa bi se ljudje morali vračati v javno zdravstveno mrežo, je dodal.
V SDS-u so predlagano dopolnitev zakona na odboru podprli. "Nesprejemljivo je, da ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne pridejo do zdravstvene oskrbe, ko jo potrebujejo. Za odpravo čakalnih dob je treba vključiti vse razpoložljive zdravstvene kapacitete, tako javne zavode, koncesionarje kot zasebnike," je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejala Alenka Jeraj. Koaliciji je očitala, da so v vojni z zdravniki, ki "jih dobesedno silite, da odhajajo iz javnih zavodov k zasebnikom". Ob tem pa ZZZS brez težav plača opravljene storitve v tujini, tudi pri zasebnikih.
V Levici stališča poslanske skupine niso predstavili.
Spremembam zakona o spodbujanju obnovljivih virov energije se napoveduje podpora
DZ je medtem že opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki med drugim posega v pogoje za vključitev v sistem neto meritev pri sončnih elektrarnah. Poslanci bodo o njem glasovali v petek. Podporo so napovedali v koaliciji. V SDS-u mu ne bodo nasprotovali, podporo pa so mu odrekli v NSi-ju.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je povedal, da se v novelo prenašajo določbe novelirane direktive EU-ja o spodbujanju uporabe OVE-ja, ki se nanašajo na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav OVE-ja, na roke za izdajo dovoljenj in za izdajo dovoljenj za fotonapetostne naprave ter na roke za izdajo dovoljenj za postavitev toplotnih črpalk.
"Zaradi pričakovanega izjemno povečanega števila vlog za priklop sončnih elektrarn se spreminja končni rok za vključitev v sistem neto meritev oz. net meteringa," je dejal. Končni odjemalci morajo tako po njegovih besedah do konca tega leta postaviti napravo za samooskrbo in oddati vlogo za priključitev, ni pa jim treba biti registrirani, kar bi pomenilo, da bi morala biti naprava do takrat že priključena.
Nov način zaračunavanja cestnine za tovornjake in enodnevna vinjeta
Poslanke in poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o cestninjenju, s katerim v pravni red prenaša določbe evropske direktive glede novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na izpuste ogljikovega dioksida (CO2). Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, je ena izmed bistvenih novosti direktive vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na izpuste CO2. "To glede na dosedanjo ureditev pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede, ki pomeni osnovo za določanje višine cestnine," je povzel.
Predlog uvaja nova, z direktivo predpisana razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. "Opredeljuje se nova vrsta kratkoročne elektronske vinjete, in sicer enodnevna vinjeta," je povedal in dodal, da razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet obsegajo tako določitev njihove časovne veljavnosti kot tudi cenovnih razmerij. Vzpostavlja se tudi pravna podlaga za preveritev veljavnosti elektronske vinjete.
Na novo je definirano postopanje prekrškovnega organa v primerih, ko je cestninski prekršek storjen z motornim vozilom, registriranim v drugih državah EU-ja ali državah Evropskega gospodarskega prostora. "Gre za določbe, s katerimi se uvaja poenostavljen na ravni EU-ja unificiran postopek pridobivanja podatkov o lastništvu motornih vozil. S tem se na tem področju vzpostavlja večja učinkovitost," je dejal.
Glede predloga stranke SDS za črtanje uvedbe cestnin za mostove in predore, ki jo uredba omogoča, se po Rajhovih besedah takšna dodatna cestnina lahko predpiše samo, ko predor ali most povezuje Slovenijo s sosednjo državo, kot na primer velja za avtocestni predor Karavanke. Vlada lahko to določi za drug cestni objekt, a se cestnini za uporabo ceste in objekta ne smeta podvajati oz. dvojno zaračunavati. V SDS-u so predlagali tudi znižanje cene polletne vinjete, a je Rajh povedal, da razmerja med vinjetami predpisuje evropska direktiva.
Zvonko Černač iz SDS-a je vseeno izrazil pričakovanje, da bo koalicija dopolnili podprla. Opozoril je, da vlada že napoveduje ponovno uskladitev cestnine za tovorna vozila zaradi uvedbe pristojbine za zunanje stroške zaradi onesnaževanja zraka, ki jo je po direktivi treba uvesti najpozneje do 25. marca 2026. "Namesto da bi vlada po evropskih volitvah sprožila pobude za spremembe direktiv in zakonodaje, ki slabijo evropsko in s tem slovensko gospodarstvo, poslušno predpisuje nove obremenitve," je dejal in dodal, da predloga ne bodo podprli.
Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja pa je bila kritična do države, ki ima možnost, da s pobranimi cestninami upravlja in vzdržuje avtocestno omrežje, vozniki pa vsak dan stojijo v večkilometrskih zastojih na določenih odsekih avtocest, kjer ni gradbišč. "Verjetno si predstavljamo, koliko izpušnih plinov gre v tem času v ozračje. Namesto da bi napore vlagali v širitev avtocest ali pa uporabljali več javnega prevoza, obremenjujemo uporabnike," je dejala. Ker pa mora direktivi Slovenija prenesti v svoj pravni red, v NSi-ju predlogu ne bodo nasprotovali.
Bojana Muršič iz SD-ja je spomnila na tri evropske transportne koridorje, ki se križajo v Sloveniji, in na Luko Koper ter na to, da se večina prevoza tovora in potnikov izvaja s cestnimi vozili. "Zato potrebujemo dobro ureditev cestninskega sistema," je dejala, a opozorila, da jih v SD-ju skrbi možnost uvedbe ločenih pristojbin za uporabo predorov in mostov, drugi pomislek pa imajo glede predlagane višine cen posameznih vinjet, ker med seboj niso sorazmerne. V Svobodi po besedah Mihe Lamuta vladni predlog podpirajo, saj menijo, da "na celovit in premišljen način obravnava aktualne izzive, povezane z zmanjševanjem izpustov v prometu, prilagoditvijo potrebam na trgu ter povečanjem učinkovitosti sistema nadzora nad kršilci".
Tudi o tem predlogu bo DZ glasoval v petek.
Predlog za ureditev statusa najstarejše trte končal zakonodajno pot
Poslanke in poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o najstarejši trti na svetu, ki ga je DZ-ju v obravnavo predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Dejanom Kalohom. S tem je predlog končal zakonodajno pot – ker ga je zavrnil že matični odbor DZ-ja, glasovanja o predlogu v DZ-ju namreč ne bo. Vlagatelji predloga so sicer želeli s predlogom zakona urediti status najstarejše trte, ki raste ob pročelju Hiše najstarejše trte v Vojašniški ulici v Mariboru in jo prepoznati kot spomenik državnega pomena. Predlog zakona bi tako urejal njeno varovanje, upravljanje in promocijo kot naravne dediščine državnega pomena.
Zakonodajnopravna služba DZ-ja je v obravnavi na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarila, da predlog ureja vsebine, ki so deloma že urejene z drugimi predpisi, zato bi se s "predlagano ureditvijo lahko vzpostavilo dvojno pravno varstvo, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne države". Tudi vlada je navedla, da se "zaveda dodane vrednosti najstarejše vinske trte kot naravne in kulturne dediščine za promocijo bogate tradicije vinogradništva in vinarstva", vendar urejanje področja najstarejše trte ne zahteva ureditve v posebnem zakonu, saj so veljavne zakonske ureditve primerne.
Podobno je v DZ-ju povedal Tomaž Lah iz Svobode. "V primeru stare trte imamo soliden zakonodajni okvir na področju njene zaščite, kar pa ne pomeni, da upravljanja stare trte in skrbi zanjo v prihodnosti ne moremo izboljševati. Predlagatelju ne odrekamo dobrih namenov in poti, ki jo je izbral, vendar pa menimo, da obstajajo modrejši zakonodajnopravni pristopi za potrebne rešitve," je dejal.
Tatjana Greif iz Levice je dodala, da lokacija stare trte za vpis na seznam svetovne naravne dediščine domnevno ne izpolnjuje nobenega od predpisanih meril, zato ne more biti vpisana na seznam, kot je predvideno s predlogom. V njem po njenem mnenju tudi ni sprejemljivo, da bi stroški vzdrževanja hiše, ki je v občinski lasti, in promocija, ki je v pristojnosti Zavoda za turizem Maribor, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, bremenili državni proračun.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje