Predloga zakona o kakovosti v zdravstvu in zakona o pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel v petek predstavila Ekonomsko-socialnemu svetu. Dodala je, da strani delodajalcev in sindikatov predloge vsebinsko podpirata.

Minister za delo Luka Mesec je sicer na novinarski konferenci po seji dejal, da je bilo doseženo soglasje vseh treh strani glede zakonskega predloga o pravici bolnikov do pozabe, medtem ko se je glede zakona o kakovosti delodajalska stran vzdržala, vendar mu ni nasprotovala.

Zakon o pravici do pozabe ljudem po prebolelem raku, hepatitisu C in HIV-u, po desetih oziroma petih letih od ozdravitve omogoča enak dostop do zavarovalnih in kreditnih produktov kot vsem drugim.

Kaj prinaša zakon o kakovosti v zdravstvu?

Predlog zakona o kakovosti določa pogoje za zagotovitev sistema kakovosti v zdravstvu z nenehnim izboljševanjem kakovosti in varnosti pacientov v Sloveniji, odgovornosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in drugih deležnikov v zdravstvu, pogoje za prostovoljno akreditacijo in certificiranje, naloge in pristojnosti Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu, vrednotenje zdravstvenih tehnologij ter nadzor sistema kakovosti s ciljem doseganja najvišje stopnje varnosti pacientov in zmanjšanje tveganja za njihova življenja in zdravje, izhaja iz predloga.

Med nalogami države zakon med drugim določa pripravo nacionalne strategije kakovosti, zagotavljanje strukturnih, organizacijskih, kadrovskih in finančnih pogojev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter zagotavljanje finančnih virov.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti pa med drugim spremljajo kazalnike kakovosti in izide zdravljenja in o njih poročajo, izvajajo (tudi psihološko) podporo pacientom ali ožjim družinskim članom, ki so doživeli škodljiv dogodek, in drugim vpletenim, pa tudi merijo uspešnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev na področju kakovosti in varnosti ter določijo odgovornosti posameznikov, timov, oddelkov, posameznih dejavnosti in na ravni celotnega izvajalca zdravstvene dejavnosti. Pacienti bodo imeli pravico dostopa do javno objavljenih podatkov o uspešnosti, kakovosti in varnosti za posamezne izvajalce zdravstvenih dejavnosti in storitev.

V javni razpravi je bil deležen kar precejšnjih sprememb. "Predvsem smo zakon nekoliko poenostavili, poenotili definicije in dodelali postopke, tako da so zdaj stvari jasnejše," je povedala. Poenostavili so tudi strukturo poročanja o varnostnih incidentih pri izvajalcih, in sicer bo to manj obsežno, kot so načrtovali sprva.

Upravni in sistemski nadzor pa je prenesen na agencijo za kakovost v zdravstvu. Agencija bo izvajalcem pomagala pri pripravi metodologije, obdelovala podatke in jih primerjala ter izvajala nadzor nad sistemom kakovosti. "Na agencijo smo prenesli upravne in sistemske nadzore, redne strokovne nadzore smo pustili na zbornicah, izrednih strokovnih nadzorov pa ni več predvidenih, ker menimo, da je ob varnostnem incidentu, pri katerem se odločimo za nadzor, treba izvesti sistemski nadzor," je dejala Prevolnik Rupel.

"Razlika je v tem, da se je dosedanji izredni strokovni nadzor lahko osredotočil samo na enega zaposlenega, medtem ko vemo, da do incidentov prihaja zaradi napak v procesu ali pa v celotnem sistemu, kar pa lahko preverja samo sistemski nadzor," je še pojasnila ministrica.