Poslanka SDS-a Alenka Helbl je v imenu predlagatelja nujne seje odbora za izobraževanje, znanost in mladino pojasnila, da so sejo zahtevali "z vso resnostjo zavedanja težav oz. izzivov v šolskem sistemu in v celotni družbi", med katerimi je tudi zaščita dobrega imena in ugleda učiteljskega poklica. Poudarila je, da na seji ne želijo iskati "grešnega kozla", ampak predvsem poiskati pot, ki bo vodila k izboljšanju položaja, da učiteljski poklic ostane oz. postane cenjen.

Spomnila je, da je učitelj javni uslužbenec, ki ga veže kodeks javnih uslužbencev, in je hkrati vzgojitelj, ki s svojim zgledom vzgaja v službenem ali prostem času. Poklic učitelja poleg strokovnosti in etičnosti po njenih besedah prinaša tudi odgovornost. Sicer pa so se v SDS-u, kot je navedla, za sejo odločili ob zadnjem neprimernem ravnanju enega od srednješolskih učiteljev na maturantskem plesu.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je zatrdil, da je ugled učiteljskega poklica zanje ključen, ker bodo na ta način lahko dobili ustrezne strokovnjake, ki bodo znali delati z mladimi. "Samo šest odstotkov osnovnošolskih učiteljev je takih, ki menijo, da je njihov položaj cenjen v družbi," je dejal in dodal, da jih le tri odstotke meni, da snovalci šolske politike cenijo njihove poglede. Zato bi postavljanje nekih ukrepov in zakonov po njegovem prepričanju imelo kvečjemu negativen učinek. Več bi dosegli, če bi prisluhnili učiteljem, je dodal.

Problematika današnje razprave o visokem šolstvu po mnenju Jerneja Široka z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije zadeva vprašanje vpisa in števila študentov na pedagoških študijskih programih. "Po zadnjih podatkih se je na prvi prijavni rok na treh univerzah prijavilo več kandidatov na visokošolski strokovni program predšolske vzgoje, kot je razpisnih mest," je dejal in navedel, da od leta 2016 število študentov na pedagoških programih prve in druge stopnje upada.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je med drugim opozoril, da je Slovenija po mednarodnih primerjavah po znanju med petimi najboljšimi državami pri naravoslovnih predmetih in po vseh treh primerjalnih analizah PIRS in PISA v evropskem vrhu. Ni res, da učiteljev ugled upada, po slovenskem javnem mnenju je učitelj na visokem četrtem mestu. Težava je, da ni zanimanja za ta poklic, kakovost izobraževanja je padla, je bil jasen.

Albin Vrabič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije meni, da je ta seja še kako potrebna in koristna glede na govore predhodnikov. Zavzel se je za etičnost kot edino pot vzgajanja mladih. Ob tem je spomnil na etični kodeks društva, ki je lahko v pomoč katoliškim učiteljem, pa tudi drugim, ker so vrednote univerzalne.

Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je kot težavo, ki jo zaznavajo, navedel "administrativno upravno logiko", ki se je v šolskem prostoru kopičila nekaj zadnjih let. Meni, da je potrebna diskusija o javnem in transparentnem delovanju, avtonomiji in zaupanju v profesionalno delovanje učiteljev. Na zavodu podpirajo zaostrovanje meril, a ne na račun zniževanja kakovosti izobraževalnega sistema, je dejal.

V razpravi je Jožef Lenart (SDS) opozoril, da je neprimernega vedenja učiteljev vse več, kar je pripisal temu, da ni selekcije.

Tatjana Greif (Levica) je desnici očitala, da se v javnosti vse prevečkrat izpostavljajo negativni primeri, ki krnijo dobro ime in ugled učiteljskega poklica.

Tudi Robert Janev (Svoboda) je poudaril, da na ugled učitelja vpliva tudi to, kar politiki počnejo, sovražni in bizarni tviti po njegovem mnenju zagotovo ne dvigajo ugleda učiteljskemu poklicu.