V SDS-u in NSi-ju so po besedah Branka Grimsa iz SDS-a priporočilo predlagali, ker je v zadnjih letih prišlo do vrste primerov, v katerih so se zgodile prekoračitve in zlorabe pooblastil sodnikov, tožilcev in policistov. Pri tem so navedli tudi konkretne primere. Med drugim izpostavljajo primer Zorana Vaskrsića, ki mu je sodišče rubilo stanovanje zaradi osnovnega dolga v višini zgolj 124 evrov, zaradi česar mu mora država zdaj plačati 85.000 evrov odškodnine.

Opozorili so na primer nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, pri katerem je v sodnih postopkih odločal tudi sodnik Janez Žirovnik (nekdaj zaposlen na Sovi), s katerim naj bi Kangler še kot član komisije DZ za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami večkrat prihajal v konflikt.

Navedli so primer nekdanjega murskosoboškega župana Antona Štihca, ki ga je po besedah Grimsa policija med preiskavo na občini več ur zadrževala v pisarni, čeprav ni bil med osumljenimi, na naslednjih volitvah pa ga je na županskem mestu nadomestil Aleksander Jevšek, ki je bil v času preiskave šef kriminalistov. Omenjajo tudi primer predsednika SDS-a Janeza Janše, ki je po mnenju Grimsa šolski primer zlorabe pravosodja in kršenja človekovih pravic.

"Sodbe na podlagi posameznih primerov"
Grims je dejal, da na zlorabe sodstva in pravosodnih organov kaže tudi primer ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka, kjer je sodišče odredilo uničenje najbolj obremenilnih dokazov. Vlada in navzoči predstavniki pravosodja so navedbam v priporočilu nasprotovali. "Na podlagi posameznih primerov ne moremo zavzeti stališča, da je delo pravosodja vsepovprek alarmantno in škandalozno. Takšnega stanja ne izkazujejo ne domača statistika ne presoje našega pravosodnega sistema s strani mednarodnih inštitucij," je navedla državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je opozoril, da v postopkih sojenja lahko prihaja do napak, vendar pa sistem ugotavljanja odgovornosti obstaja in se uporablja. "Vsesplošno govorjenje o zlorabah, ne da bi pri tem upoštevali pristojnosti in način odločanja v sodstvu, ni upravičeno," je dejal.

Da verjetno prihaja do napak tudi pri delu tožilcev, je menil Aleš Butala z vrhovnega državnega tožilstva, a dodal, da do teh zagotovo ne prihaja zavestno. "Treba je ločiti med napakami in očitkih o zlorabah pregona za neke cilje. Državni tožilci so državni organ, ki nikakor ne ravna in ne sme ravnati politično," je dejal.

Zavrnjene točke priporočila
Poslanci SDS-a in NSi-ja so v sprejem DZ-ju tako neuspešno predlagali več točk priporočila. Z njimi bi DZ med drugim vladi priporočil, naj pripravi analizo pravnomočno zaključenih primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so bile posameznikom kršene človekove pravice. Vladi bi tudi priporočil, naj predlaga rešitve, s katerimi bi posameznikom zagotovili pošteno obravnavo v predkazenskih postopkih in pošteno sojenje, pa tudi, naj preveri obstoj odgovornosti posameznikov za zlorabe.

Anja Bah Žibert iz SDS-a je bila ob pozivih k zavrnitvi priporočila razočarana. "Priporočila so namenjena temu, da se izboljša delovanje sodstva. Z njihovim negiranjem in zavračanjem ne bomo naredili koraka naprej," je dodala. Ker je odbor priporočilo zavrnil, DZ o njem ne bo glasoval in bo o njem le opravil razpravo. Izredna seja DZ na to temo bo v sredo.