Po predlogu priporočila, ki ga je pristojni odbor potrdil, naj bi raziskali obseg sredstev za projekte, ki bi zgolj pokazali ustreznost ali neustreznost predvidenih rešitev v povezavi z dolgotrajno oskrbo.

Za sprejetje priporočila je glasovalo 38 poslancev, proti pa 42.

Sorodna novica Računsko sodišče: Država si zatiska oči pred staranjem prebivalstva

Predlog priporočila se je nanašal na mnenje Računskega sodišča, da vlada oz. ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri dostopnosti storitev socialnega varstva in da so za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve pri dolgotrajni oskrbi ustrezne ali ne, namenili nesorazmerno veliko sredstev. Glede na predlog priporočila naj bi v pol leta sprožili ustrezne postopke in preučili ustreznost obsega namenjenih sredstev za omenjene projekte. Proti odgovornim naj bi sprožili tudi potrebne postopke za ugotovitev njihove odškodninske in kazenske odgovornosti. Odbor DZ-ja za delo je tak predlog v sredo sicer potrdil.

Ministrstvo za delo naj bi glede na predlog tudi sprejelo ustrezne ukrepe za dostopnost in dosegljivost storitev socialnega varstva upravičencem in o tem v mesecu dni poročalo DZ-ju. Nadalje naj bi omejilo nadomestilo za vloženi kapital, ki jih posameznemu domu za starejše s koncesijo priznava v ceni storitve, in spremenilo podzakonske akte tako, da bi bili jasno določeni standardi za storitve oskrbe v posamezni oskrbovalni kategoriji.

Poslanci so popoldne v splošni razpravi sicer med drugim pozivali k nujnemu sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je dejal, da bo zakon predvidel enotno vstopno točko tako za informacije kot tudi za enotno oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Prav tako bo opredelil uvedbo enotne ocenjevalne lestvice, po kateri bodo posamezniki lahko obravnavani na enak način.

Zagotovil bo tudi nabor storitev, prilagojenih potrebam uporabnikov, in podporo izvajalcem neformalne oskrbe. Določil bo učinkovito mrežo izvajalcev formalne oskrbe in uredil učinkovit javni nadzor nad storitvami. Zagotovil bo tudi višji delež javnih sredstev in razbremenil uporabnike, njihove svojce in lokalne skupnosti pri plačilu storitev, je še povedal Pliberšek.

Primož Siter iz Levice pa je dejal, da za reševanje nekaterih akutnih težav sploh ni potreben zakon, ampak le "nekaj politične volje, zdrave pameti in človečnosti". "Tako bi denimo preprečili, da bodo oskrbovanci domov še naprej preplačevali storitve," je poudaril.

Karmen Furman iz SDS-a je spomnila na navedbe Računskega sodišča, da skupnostne oblike glede na demografsko strukturo prebivalstva niso prava rešitev in da bi bilo treba več sredstev nameniti za institucionalno varstvo, torej za domove. Trenutno je po njenih besedah že dobrih 11.000 aktualnih prošenj za sprejem v dom, medtem pa se država usmerja v skupnostne oblike.

Reševanja obravnavane problematike se ni mogoče lotiti brez medgeneracijske solidarnosti, pa je izpostavil Igor Zorčič iz SMC-ja. Po njegovih besedah se je namreč nujno vprašati, kdo bo to plačal.

Če bi res hoteli dobiti pravo sliko o problematiki, bi moral predlagatelj izredne seje počakati na odzivno poročilo ministrstva za delo, je prepričana Mateja Udovč iz SMC-ja. Spomnila je, da je priporočilo DZ-ja politični, in ne pravni akt in tako nima pravnih učinkov. Ugotovitve revizijskega poročila in odzivno poročilo na revizijsko poročilo bi morali po njenih besedah preučiti organi pregona in ugotavljati morebitno odškodninsko ali celo kazensko odgovornost posameznih akterjev.

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji, objavljeni 17. septembra, ugotovilo Računsko sodišče. Poleg tega država ni zagotovila enake obravnave upravičencev in ustrezno načrtovala novega sistema dolgotrajne oskrbe, so zapisali v reviziji za obdobje od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018.

Vlada je po njihovih ugotovitvah za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v povezavi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov. To je po njihovih besedah nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih zmogljivosti. Od ministrstva za delo je sodišče zahtevalo odzivno poročilo.

Zakaj je SDS zahteval izredno sejo

V SDS-u menijo, da je stanje socialnega varstva starejših kritično, kar izhaja tudi iz revizije Računskega sodišča, objavljene sredi septembra. Ta je po besedah Karmen Furman dokaz več, da sistem ne deluje. V stranki želijo jasen odgovor vlade in pristojnih ministrstev, kakšne ukrepe so v zadnjih letih sprejeli za lažjo in boljšo dostopnost socialnega varstva tistim, ki ga potrebujejo.

Zanima jih, zakaj sistem dolgotrajne oskrbe še ni urejen in zakaj konkretno sta ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje namenili kar 74,5 milijona evrov. Računsko sodišče je namreč zapisalo, da je vlada toliko namenila za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v povezavi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne.

Država je starostnike po besedah Furmanove prepustila same sebi in njihovim svojcem. Vlada v desetih letih ni sprejela nobenega ukrepa za boljšo dostopnost socialnega varstva starejših in niti ni odpravila pomanjkljivosti iz ugotovitev prejšnje revizije Računskega sodišča iz leta 2008, je dodala.

Po njenih besedah sta ministrstvi za delo in za zdravje namenili 74,5 milijona evrov za študije, "a študije ne bodo pripomogle k boljši dostopnosti socialnih storitev". "Ne potrebujemo dragih študij, ampak konkretne rešitve in zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim vlada že močno zamuja," je pozvala. Izglasovanje predloga priporočila na sredni nujni seji odbora DZ-ja za delo daje po njenem mnenju "signal, da je treba upoštevati ugotovitve Računskega sodišča".