Ker je poslanska skupina LDS-a napovedala vložitev dopolnila k noveli zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, poslanci niso odločali o omenjenem zakonskem besedilu.
O njem bodo odločali v petek popoldne, ko bodo glasovali tudi o resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest. Pri njem mora vlada pripraviti uskladitveni amandma. Še pred glasovanjem pa so poslanci z minuto molka počastili spomin na preminulega makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega.
Avtoceste vreča brez dna
Resolucija nacionalnega programa graditve avtocest je že tretji popravek nacionalnega avtocestnega programa. Kot poroča TV Slovenija, je njen glavni cilj dokončanje avtocestnega križa do leta 2013, njegova hrbtenica od Karavank do Obrežja in od Šentilja do Kopra pa naj bi bila zgrajena do leta 2008. Investicijska vrednost nacionalnega programa znaša 5,4 milijarde evrov. Ker so bila do konca leta 2002 že izvedena dela, vredna 1,9 milijarde evrov, bo treba za gradnjo omrežja v prihodnjih 10 letih po uradnih podatkih zagotoviti še 3, 4 milijarde evrov.
Kako zagotoviti enakopravno zastopanost žensk?
Novela zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament med drugim ureja status začasnih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in omogoča financiranje volilne kampanje za evropske volitve tudi iz drugih držav članic EU-ja. Poglavitna sprememba, ki jo prinaša novela zakona, pa se nanaša na upoštevanje načela sorazmernega zastopanja obeh spolov kot načina določanja kandidatov v okviru političnih strank. Mnenja so se največ kresala prav glede tega.
Matični odbor za notranjo politiko je namreč izglasoval rešitev, po kateri bi zakonsko predpisali strukturo volilnih list po spolu. Gre za t. i. žensko kvoto, ko naj bi na sedemčlanskih kandidatnih listah za volitve v Evropski parlament morale biti najmanj tri kandidatke. Slednja rešitev pa bi lahko, kot je opozorila parlamentarna zakonodajno pravna služba, pomenila ustavno sporen poseg. SNS je predlagal dopolnilo, po katerem bi črtali po njihovem mnenju sporna določila glede obvezne zastopanosti žensk na kandidatnih listah za volitve v Evropski parlament. Menijo namreč, da bi morala biti odločitev o številu žensk in moških na listi odvisna od presoje vsake politične stranke.
KGZS: Usklajevanje z odločbo ustavnega sodišča
Urejanje statusa Ljubljane
Zakon, ki celovito ureja poseben status Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije, pa določa razmerja med ljubljansko občino in državo pri izvajanju nalog glavnega mesta. Zakon o glavnem mestu je že leta 1998 v parlamentarni postopek vložil takratni poslanec ZLSD-ja Ciril Ribičič, v tem mandatu pa sta zakonski predlog prevzela Tone Anderlič (LDS) in Miran Potrč (ZLSD). Tudi tokrat so nekateri poslanci v razpravi posebej opozorili na nesprejemljivost administrativnega določanja sedežev posameznih državnih organov in institucij z zakonom in poudarili, da bi morali upoštevati načelo decentralizacije funkcij državnega središča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje