Tokratna izredna seja DZ-ja je posvečena priporočilom vladi glede razmer na meji s Hrvaško. Razpravo s priporočili glede razmer in ukrepanje v begunski krizi so zahtevali skupina poslancev SDS-a in NSi-ja ter tudi dva poslanca poslanske skupine nepovezanih poslancev. Predlagatelji seje so namreč prepričani, da je vlada sicer pričakovani begunski tok pričakala nepripravljena. Vladi med drugim priporočajo, da med prednostne ukrepe uvrsti zagotavljanje varnosti ljudi.

Poslanci so sprva odločali o zahtevi za mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o vprašanju begunske krize. Predlagano zahtevo za mnenje predsednika republike, ki je prišla iz opozicijskih vrst, so podprli tudi v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah. Zanjo je glasovalo 79 poslancev, proti ni bil nihče. Predsednik Pahor pa ima tako en dan časa za odgovor oziroma pisno mnenje o omenjenem vprašanju.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in prvopodpisani pod zahtevo za izredno sejo, je pojasnil, da predsednik republike Borut Pahor kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske, ki se je sicer vključil v reševanje begunske krize, ni izkoristil svoje ustavne možnosti, da nagovori poslance in predstavi svoje poglede na to vprašanje.

Po mnenju enega izmed predlagateljev seje, Jerneja Vrtovca (NSi), je zdaj čas, da Pahor kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske stopi pred DZ in pojasni pripravljenost države na obvladovanje razmer, saj se pričakuje zaostritev begunske problematike. Po njegovem mnenju bi moral Pahor že takoj ob začetku begunske krize nagovoriti ne le državni zbor, ampak tudi državljane.

Tudi v opozicijskem ZL-ju so predlog za zahtevo Pahorjevega mnenja podprli. Kot je pojasnil njihov poslanec Franc Trček, Pahorja v tem mandatu še nismo videli za govornico v državnem zboru, tudi v javnosti se glede aktualnih problematik le malokrat opredeli. "Prav bi bilo, da to stori večkrat," je dodal. Od Pahorja sicer pričakujejo, da bo jasno obsodil sovražni govor.

Zvišana starostna meja za pomožne policiste
DZ je z 79 glasovi za in brez glasu proti podprl spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki dviguje starostno mejo za pomožne policiste. Določa jo s koncem koledarskega leta, v katerem policist dopolni 60 let. Kot pravi ministrica Vesna Györkös Žnidar, je več pomožnih policistov nujno zaradi obvladovanja velikega števila migrantov.