Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2022 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot pet milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Skupaj gre za možnost skoraj desetih milijard evrov vrtoglavega zadolževanja, je opozorila Andreja Zabret (LMŠ). Največji možni obseg poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je v obeh letih omejen na vsakokrat po 630 milijonov evrov.

Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 140 do 450 evrov. Izplačan bo s pokojninami za junij.

Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov. Gre za pomemben korak naprej in popolnoma drugačen odnos do lokalne skupnosti, kot so jih imele prejšnje vlade, je dejal Marko Pogačnik (SDS).

Več sredstev za občine

Posledično se povečujeta tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, je povedala Katja Lautar s finančnega ministrstva. Še v leti 2022 in 2023 pa se podaljšuje določba iz zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, po kateri je mogoče sredstva iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih služb urejanja vodotokov.

Bojana Muršič (SD) je ob tem opozorila, da predlagani zakon ohranja pooblastila vladi, da samostojno prerazporeja sredstva ne le znotraj proračuna, ampak do meje proračunskega odloka in celo preko posameznih proračunskih let. Primož Siter (Levica) pa je dodal, da se vladi daje bianco menico za netransparentno trošenje javnega denarja, predvsem na postavkah sklada za okrevanje in odpornost ter obvladovanja epidemije. "Vlada z javnimi sredstvi ravna kot s svojo zasebno lastnino," je opozoril.

Razprava poslancev

Poslanka Zabret (LMŠ) je spomnila tudi na pojasnilo finančnega ministra Andreja Širclja, da bo k znižanju porabe prispevalo zmanjšanje mase za plače kot posledice manjšega obsega covidnih dodatkov. "A ko nekomu nekaj daš, je po navadi to tudi težko vzeti," je dejala in opozorila na pred kratkim doseženi dogovor o zvišanju plač v zdravstvu in socialnem varstvu. Zmanjšanje izdatkov za plače v letu 2023 se ji zato ne zdi zelo verjetno.

Tudi Marko Bandelli (SAB) je napovedal, da bo primanjkljaj čez dve leti višji od zdaj načrtovanega. Spomnil je na načrte vlade glede dohodnine in dolgotrajne oskrbe ter že sprejete spremembe pri davku od dohodkov pravnih oseb ter dodal, da bodo "primanjkljaji taki, da se bo moral človek prijeti za glavo".

Poslanci Levice v predlogu proračuna za leto 2023 po besedah Nataše Sukič vidijo "nadaljevanje popolnoma zgrešene fiskalne politike te vlade". Z davčnimi darili za kapital in bogate, dodatki za najbolj plačane in orožarskimi posli bomo tako izčrpali naš državni proračun, da se lahko vprašamo, kdo bo te zapitke pokrival, je dejala.

Jure Ferjan (SDS) je o proračunskih načrtih vlade za leto 2023 dejal, da se nadaljuje spodbujevalna politika, ki je naložbeno naravnana. Tako kot za leto 2022 se ponovno namenja 2,2 milijarde evrov za naložbe, je povedal. "Predlog proračuna za leto 2023 je usmerjen v okrevanje, krepitev odpornosti gospodarstva, z naložbami skrbi za višjo gospodarsko rast in večjo odpornost na prihodnje krize," je zagotovil.

Poslanci glede predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb deljeni

DZ je med drugim obravnaval zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008. Prvotni predlog zakona je pripravil državni svet, a je odbor DZ za gospodarstvo sprejel dopolnila koalicije k 21 od 25 členov ter tudi spremenil naslov zakona.

Kot je na današnji seji DZ pojasnil državni svetnik Mitja Gorenšček, vloženi amandmaji zasledujejo isti cilj, kot začetni predlog zakona in omogočajo sanacijo škode, ki je bila povzročena zaradi zakonske domneve, da so družbeniki prevzeli obveznosti izbrisanih kapitalskih družb.

Državni svet želi s predlogom zakona rešiti problematiko družbenikov družb, ki so bile na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 izbrisane po uradni dolžnosti, pri čemer so družbeniki in delničarji prevzeli neomejeno solidarnostno odgovornost za njihove obveznosti.

Država je iz sodnega registra izbrisala več kot med 17.000 in 25.000 podjetij, ki so po veljavnih merilih veljala za nedelujoča, je na seji dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc.

DZ opravil drugo branje predloga zakona o urejanju zakona

Poslanci so na seji opravili drugo branje predloga zakona o urejanju zakona, ki ga je v obravnavo vložila vlada. Ključne spremembe, ki jih prinaša, so na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, je pojasnil okoljski minister Andrej Vizjak.

Predlog zakona o urejanju prostora naj bi med drugim prinesel učinkovitejše postopke priprave prostorskih aktov in učinkovitejšo zemljiško politiko, med drugim z vzpostavitvijo projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju, nadgradnjo postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu od načrtovanja do dovoljevanja ter integracijo celovite presoje vplivov na okolje v postopke priprave prostorskih izvedbenih aktov.

Predlog novega gradbenega zakona prestal drugo branje v DZ

DZ je opravil drugo branje predloga novega gradbenega zakona, ki med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Predlagani zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja, je ocenil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Tako kot predlog zakona o urejanju prostora, tudi predlog zakon o gradbeništvu po strukturi sledi veljavnemu zakonu, je poslancem pojasnil Vizjak.

Predlog gradbenega zakona med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja, kot so možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v določenih primerih, združitev lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi v enem dokumentu, ki ga bo izdajala občina, in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončnem gradbenem dovoljenju in ne šele po njegovi pravnomočnosti.

Po predlogu se bo nekaj novosti uveljavilo z zamikom, med drugim glede plačila komunalnega prispevka, ki ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje.