Za trgovskega poslovodjo in prodajalca tako po novem ne bo več izobrazbenih pogojev, kar bo po vladnem mnenju vzpostavilo konkurenčno poslovno okolje in spodbudilo razvoj podjetništva. Do zdaj je sicer veljalo, da mora prodajalec imeti končano najmanj srednjo poklicno, trgovski poslovodja pa najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

Po novem bo kot minimalna stopnja izobrazbe za prodajalca in poslovodjo predpisana četrta oz. peta stopnja katere koli smeri. Poslanci so se na seji z odpravo administrativnih ovir sicer strinjali, so se pa spraševali, kaj bo to pomenilo za trgovske šole.

Novi zakon bo omogočil poenostavitev poslovnega okolja, večje možnosti zaposlovanja in samozaposlovanja ter imel pozitivne vplive na socialno podjetništvo, je zatrdil gospodarski minister Zdravko Počivalšek in dodal, da nikjer v EU-ju za opravljanje trgovinske dejavnosti ni predpisana minimalna izobrazba.

Enotno dovoljenje
Novi zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev bo po mnenju vlade izboljšal položaj tujih delavcev pri nas, poenostavil pa bo tudi birokratske postopke. Dvignila se bo raven zaščite tujih delavcev pri nas, je pojasnil Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vlada je novi zakon pripravila zaradi nove evropske ureditve, ki za tujce uvaja enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Državljani tretjih držav, ki bodo prispeli v Slovenijo z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, ne bodo več potrebovali dveh dovoljenj, je dejal Pogačar.

Upravne enote bodo od zdaj izdajale enotno dovoljenje za prebivanje in delo v obliki izkaznic, postopki pa bodo po Pogačarjevih besedah potekali veliko hitreje tako za delodajalce kot za tujce. Od vloge do dovoljenja naj ne bi minilo več kot 30 dni.

Boljša zaščita tujih delavcev
Za varnost tujih delavcev je pomembna tudi odločba, po kateri se tujcu med čakanjem na podaljšanje enotnega dovoljenja ne bo prekinilo socialno zavarovanje, po novem pa bodo delodajalci lahko tujce na podlagi enotnega dovoljenja zaposlovali samo za polni delovni čas, je še naštel Pogačar.

Uredili se bosta tudi sezonsko delo, za katerega bo trimesečno dovoljenje izdajal zavod za zaposlovanje, in neprijavljanje tujcev v socialna zavarovanja. Pogačar je kot pomembno novost izpostavil zaostritev sankcij za kršitev pravic tujih delavcev v Sloveniji. Denarne kazni bodo bistveno višje, za najtežje kršitve pa je predvidena prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela.

Od izbruha gospodarske krize se sicer število tujih delavcev v Sloveniji vztrajno zmanjšuje, metem ko je bilo leta 2008 izdanih 88.000 dovoljenj za delo tujcev, jih je bilo leta 2013 nekaj nad 21.000, lani pa samo še 17.000.

Zakon o prevzemih v nadaljnjo obravnavo
Predlog novele zakona o prevzemih ureja zatečeno stanje prevzemnikov, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi. Po novem bo mogoče že izdane pravnomočne odločbe agencije odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, ATVP pa bo lahko izdal nove ugotovitvene odločbe.

Po predlogu bodo tako lahko prevzemniki, ki jim ATVP izda odločbo o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi, a izpolnjujejo pogoje, da jim ATVP pravice vrne, vložili zahtevek za povrnitev glasovalnih pravic.

Novela o prevzemih še določa obvezen minimalni prag uspešnosti prevzemne ponudbe 50 odstotkov in ene delnice. Tako bi se izognili manevru, ko prevzemnik z več zaporednimi ponudbami v različnih časovnih odbojih postopno utrjuje nadzorni delež v ciljni družbi.

Prevzemnik bo dolžan razkriti načrte glede premoženja ciljne družbe, še posebej v povezavi z morebitno prihodnjo zastavo premoženja. Dokazati mora tudi, da za plačilo delnic ciljne družbe ni dal ali se zavezal dati v zastavo ali zavarovanje delnic ali premoženja ciljne družbe. Če tega ne stori, bo to pomenilo, da je ponudba neuspešna.

S predlagano novelo se bo razširila tudi obveznost razkritja poslov z delnicami ciljne družbe tako na člane organov vodenja kot na člane organov nadzora ciljne družbe. Predlagana rešitev bo zagotovila večjo preglednost prevzemnega postopka in krepitev načela prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami.

Predvideno je še pravično nadomestilo v primeru izključitve manjšinskih delničarjev, ki sledi prostovoljni prevzemni ponudbi. Poleg tega novela ureja tudi nadzor nad borznoposredniškimi družbami in širi sankcije zaradi kršitve obveznosti v povezavi s prevzemno namero.

"To je aktualna tema, saj trenutno v veliko državnih podjetij, vključno z razvpitim Telekomom, država nima glasovalnih pravic," je dejal minister Počivalšek.

V vseh poslanskih skupinah so predlaganim spremembam pritrjevali, za nekatere so bile še premalo odločne in velikopotezne. Poslanci so predlog novele o prevzemih soglasno potrdili in poslali v nadaljnjo obravnavo.