Odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko ter za gospodarstvo sta na pobudo NSi-ja na skupni seji razpravljala o problematiki zadolženosti podjetij in sklenila, da so nujne zakonske spremembe na področju sistemske razdolžitve podjetij.

Odločili so še, naj DZ vlado pozove, naj ga v treh mesecih seznani z informacijo o izvajanju ukrepov za sistemsko razdolžitev mikro- in majhnih podjetij.

Vlada: Obstoječi zakon dober
Veljavna insolvenčna zakonodaja daje dovolj možnosti tudi za manjša podjetja, je stališče vlade, ki pa kot del dopolnitve zakonskega okvira napoveduje noveli zakonov o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Načrtovane so nove možnosti DUTB-ja pri prestrukturiranju podjetij in pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

Viceguvernerju Banke Slovenije Janezu Fabijanu se bolj problematična zdi učinkovitost sodnih postopkov in samo vsebinsko razumevanje zakonskih možnosti.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja pa je poudaril, da se kazalniki zadolženosti v zadnjih dveh letih izboljšujejo, bi pa banke morale aktivneje pristopiti k prestrukturiranju dolgov. Odpraviti je treba presežen dolg, je še povedal Dragonja in dodal, da bi preostro razdolževanje lahko negativno vplivalo na nov investicijski cikel.

NSi želi razdolžiti mala podjetja
NSi meni, da bi bila potrebna podlaga za sistemsko razdolžitev mikro in majhnih podjetij, ki je po njihovem mnenju nujna za izhod države iz gospodarske krize.

Novela insolvenčnega zakona je namreč s postopkom preventivnega prestrukturiranja dala podlago za sistemsko razdolžitev velikih in srednjih podjetij, vendar je potrebna tudi sistemska rešitev za mikro in majhna podjetja, menijo poslanci NSi. Poenostavljena prisilna poravnava se namreč uporablja le za subjekte, ki so že insolventni.

Med možnostmi za zmanjšanje dolžnikovih obveznosti navajajo udeležbo upnikov, ki pa so v različnih pravnih in materialnih položajih, udeležbo države, ki bi lahko denar zagotovila podobno kot pri dokapitalizacijah zasebnih družb in bank, ter udeležbo lastnikov z razlastitvijo kot tudi kombinacijo vseh naštetih deležnikov.

NSi odboroma predlaga, naj ugotovita, da so na tem področju nujne zakonodajne spremembe, in naj vlado pozoveta, da v enem mesecu pripravi poročilo o učinkih novele insolvenčnega zakona in da v treh mesecih pripravi ukrepe za sistemsko razdolžitev mikro in majhnih podjetij.

Ob tem menijo, da so zakonodajne rešitve na področju sistemske razdolžitve mikro in majhnih podjetij nujne, "če v Sloveniji res želimo zagnati gospodarstvo in če želimo, da bodo banke gospodarstvo financirale."

Manjše bremeni plačilna nedisciplina
Po poročanju Radia Slovenija je raziskava Banke Slovenije razkrila, da manjša in srednja podjetja najbolj duši plačilna nedisciplina. V nasprotju z velikimi podjetji, ki kot največjo težavo navajajo dostopnost do finančnih virov.

"V primerjavi z obdobjem pred krizo imajo težavo pridobiti posojilo. Zato lahko dostopnost do financiranja postane pomemben dejavnik," je povedal Uroš Geršak, pomočnik direktorja za finančno statistiko Banke Slovenije.

V primerjavi s podobno raziskavo v evrskem območju so odgovori drugačni, saj so tam v ospredju iskanje kupcev, ustrezno kvalificirane delovne sile, konkurenca. Dostopnost do finančnih virov pa je nižje ovrednotena.

Raziskava osrednje banke tudi kaže, da upada število vlog za bančne vire, drugi načini, na primer lizing, odkup terjatev, pa pridobivajo pomen. Mala in srednja podjetja polovico pridobljenih finančnih sredstev porabijo za tekoče poslovanje, pojasnjuje Geršak. Za naložbe namenijo 30 odstotkov, za prestrukturiranje pa le 7 odstotkov. Medtem pa velika podjetja okoli 20 odstotkov sredstev, pridobljenih iz zunanjih virov, namenijo prestrukturiranju.