Proračun za leto 2018 je DZ sprejel že novembra lani, zaradi izboljšanih razmer pa lahko vlada zdaj načrtuje za več kot 400 milijonov evrov višje prihodke. Prihodnje leto naj bi se tako v državno blagajno steklo 9,68 milijarde evrov, kar je 409 milijonov evrov več od dosedanjih načrtov. Leta 2019 se bodo prihodki povečali na 9,75 milijarde evrov.

Vlada načrtuje tudi zvišanje proračunskih odhodkov, a za precej skromnejših 53 milijonov evrov. Kot je v razpravah povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, se bo to zgodilo predvsem na račun spremenjene dinamike črpanja evropskih sredstev. Vsi proračunski uporabniki bodo imeli tako prihodnje leto na voljo skupaj 9,63 milijarde evrov. Leta 2019 se bo ta številka povzpela do 9,70 milijarde evrov.

Če te številke seštejemo, bo državni proračun v prihodnjem letu prešel iz primanjkljaja v presežek, znašal bo 50,8 milijona evrov. "To nam omogoča, da nadaljujemo pospešeno javnofinančno konsolidacijo in sledimo cilju uravnoteženja javnih financ do leta 2020," je povedala Vraničar Ermanova. Leta 2019 naj bi se presežek še nekoliko povečal.

Fiskalno pravilo, ki ga je Slovenija leta 2013 zapisala v ustavo, vladi preprečuje, da bi kljub ugodnim gospodarskim razmeram v celoti sprostila vse varčevalne ukrepe. "To je tudi razlog za previdno in postopno sproščanje varčevalnih ukrepov, ki se, kjer je le mogoče, urejajo dolgoročno in sistemsko," je poslancem pojasnil premier Miro Cerar.

Nova uskladitev pokojnin
Z letom 2018 se v celoti sproščajo omejitve pri otroških dodatkih. Predvidena pa je tudi izredna uskladitev pokojnin, in sicer aprila 2018 v višini 1,1 odstotka. Vsi upokojenci bodo prejeli tudi letni dodatek, vendar odvisno od svojih prejemkov v petih različnih višinah.

Z novim proračunskim letom se bodo omilile omejitve pri zaposlovanju v javni upravi in število zaposlenih pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih skupaj se bo lahko povečalo za 0,7 odstotka. To pomeni dodatnih 217 ljudi, ki jih bodo zaposlili tisti organi, kjer je kadrovska stiska najhujša, med njimi je finančna ministrica omenjala inšpekcijo za delo in mejne policijske enote.

Glede plač javnih uslužbencev je bila večina varčevalnih ukrepov že odpravljena, omejitve ostajajo med drugim pri regresu, premijah za kolektivno pokojninsko zavarovanje, uspešnosti.

Povprečnina občinam nižja od zakonsko določene
Pomembno vprašanje ob vsakoletnih proračunskih razpravah so sredstva, odmerjena občinam. Povprečnina se sicer zvišuje, celo na najvišjo raven doslej, kljub temu pa še ne dosega zakonsko določene. Glede občin se sicer nekatere vsebine prenašajo v zakon o financiranju občin, po katerem naj bi imele občine za plačevanje zakonskih obveznosti na voljo 54 odstotkov dohodnine, pobrane v predpreteklem letu. In povprečnina je skladna s tem, je zatrjevala Vraničar Ermanova.

Sredstva se bodo prihodnje leto zvišala vsem proračunskim uporabnikom, v skladu s prioritetami vlade pa so največja povečanja predvidena za področja prometa in prometne infrastrukture, znanosti in informacijske družbe, zdravstvenega varstva ter podjetništva in konkurenčnosti.

Glasovanja o različnih zakonih oz. spremembah zakonov
DZ je s 66 glasovi za in dvema proti podprl novelo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki za tri leta podaljšuje rok za izgradnjo še zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. Poleg tega novela prinaša rešitve pri pridobivanju sredstev iz podnebnega sklada in ustrezno zavarovanje tveganj.

Poslanci so obenem s 54 glasovi za in dvema proti potrdili spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Spremembe so po navedbah vlade, ki jih je pripravila, potrebne zaradi zakona o državnem odvetništvu, s katerimi je bilo ustanovljeno državno odvetništvo. Z iztekom mandata zdajšnjih državnih pravobranilcev namreč do zdaj ni bilo ustrezne podlage za uvrščanje delovnih mest oz. nazivov državnih odvetnikov v plačne razrede, je opozarjala vlada.

S 45 glasovi za in 22 proti so v državnem zboru sprejeli tudi novelo zakona o voznikih, s katero stroške vozniškega izpita, ki jih kandidati za vozniški izpit plačajo na upravnih enotah, namensko dodeljujejo Agenciji za varnost prometa. Na ta način se bodo po zagotovilih vlade agenciji zagotovila potrebna sredstva.

37 poslancev pa je glasovalo za (31 proti) spremembe zakona o financiranju občin, ki črtajo inflacijo kot spremembo pri izračunu primerne porabe občin, obenem pa tudi jasneje in pregledneje določajo postopek določitve povprečnine, so pojasnili na vladi.