Prihodnje leto naj bi se v državno blagajno steklo 9,68 milijarde evrov, kar je 409 milijonov evrov več od dosedanjih načrtov. Leta 2019 se bodo prihodki povečali na 9,75 milijarde evrov. Hkrati vlada načrtuje tudi zvišanje proračunskih odhodkov za 52 milijonov evrov. Vsi proračunski uporabniki bodo imeli v letu 2018 na voljo skupaj 9,63 milijarde evrov in v letu pozneje 9,70 milijarde evrov.

Leta 2018 naj bi proračunski presežek znašal 51 milijonov evrov, leto pozneje pa blizu 54 milijonov evrov. V obeh primerih je to 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Zaradi uravnoteženja javnih financ vlada le postopoma odpravlja ukrepe, ki jih je sprejemala v času strogega varčevanja. Potem ko je bila januarja letos prvič po krizi spet izvedena redna uskladitev pokojnin, je za te zdaj predvidena tudi izredna uskladitev, blažijo se omejitve pri zaposlovanju v javni upravi, v celoti se sproščajo omejitve pri otroških dodatkih, zvišuje še tudi povprečnina, a ne še na zakonsko določeno raven. Še vedno pa ostajajo nekatere takrat sprejete omejitve - starševsko nadomestilo se na primer še vedno ohranja pri 90 odstotkih plače.

V opoziciji so do predloga državnih proračunov kritični, saj opozarjajo, da državljani višjih prilivov zaradi ugodnejših gospodarskih razmer ne občutijo v svojih žepih.

Opozicija: Premalo upokojencem, za nižje davke
Kot največje poražence obravnavanih dokumentov je Alenka Bratušek (NP) izpostavila upokojence, za katere bodo še vedno veljale nekatere omejitve, ki so bile sprejete v času krize. "Vlada ne najde borih 20 milijonov evrov za to, da končno nehamo z varčevalnimi ukrepi pri upokojencih," je dejala.

"V tem mandatu smo po sušnih petih letih začeli usklajevati pokojnine," jo je spomnil Uroš Prikl (DeSUS). Poslancem DeSUS-a se zdijo predlagani proračunski dokumenti dovolj optimistično naravnani, da jih bodo podprli. Seveda so želje praviloma večje, a na koncu je treba doseči še sprejemljiv kompromis, je dejal Prikl.

Da ima aktualna vlada na voljo za več kot eno milijardo evrov višje proračunske prihodke kot prejšnja, je tako kot Bratuškova opozoril tudi Marko Pogačnik (SDS). Dvomi, da se bo proračunu prihodnje leto uspelp izviti iz rdečih številk, saj bo presežek po njegovih besedah omogočil zgolj enkratni dogodek - prejem zadržanih kohezijskih sredstev stare finančne perspektive v višini 205 milijonov evrov, o katerih je govorila tudi finančna ministrica. "Slovenija je imela doslej v proračunu samo enkrat presežek, in to je bilo v letu 2008 v času vlade Janeza Janše," je poudaril.

"Vlada povečuje izdatke za plače, namesto da bi znižala davke," je izpostavil Jožef Horvat (NSi) in vladi očital negospodarnost. Proračunski prihodki bodo za 409 milijonov evrov višji, kot se je načrtovalo doslej, kar daje veliko manevrskega prostora za normalizacijo davčnega ter splošnega poslovnega okolja. A vladna koalicija žal te rasti ne zna dobro izkoristiti, je dodal.

"Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti," je potrdil Matjaž Han (SD). Hkrati pa je opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

"Obdobje javnih financ z luknjo se izteka"
Da je tako v letu 2018 kot 2019 po celem desetletju spet načrtovan presežek, je zadovoljna tudi Urška Ban (SMC). "Slabo stanje javnih financ s proračunsko luknjo, ki je ni uspelo zakrpati ne vladi Alenke Bratušek ne vladi pred njo, se torej izteka." Kombinacija ukrepov, ki na eni strani spodbujajo gospodarsko aktivnost in na drugi strani omejujejo javnofinančne odhodke, se ji zdi ustrezna.

Predlog proračunov bosta podprla tudi predstavnika narodnosti. "Z vidika narodnih skupnosti sta predlagana proračuna korektna," je dejal Laszlo Göncz iz poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.