Državni zbor je s 46 glasovi za in 28 proti sprejel novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Njen glavni cilj je uskladitev tega področja s pravnim redom EU-ja. Novela po navedbah vlade tudi odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju zdajšnjega zakona, ter zagotavlja jasnejše zakonske določbe.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je pojasnila, da novela zakona med drugim spodbuja medijsko pismenost in teži k preglednosti podatkov o ponudnikih teh storitev. Na podlagi direktive se posveča tudi prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, zaščiti otrok v avdiovizualnih medijskih storitvah, dostopnosti teh storitev za invalide, avdiovizualno komercialnemu sporočanju, spodbujanju evropskih del in storitvam platform za izmenjavo videov.

Vladna novela je naletela na podporo koalicijskih poslancev, podporo so ji napovedali tudi v DeSUS-u, kritične ocene pa je bilo slišati iz LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in NeP-a. Po njihovi oceni je v noveli veliko nedoslednosti, niso v celoti upoštevane pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe ter ni jasne razmejitve med pristojnostmi agencije za komunikacijska omrežja in storitve ter ministrstva.

Kritike na račun dodatne obremenitve domačih ponudnikov programov

Še posebej pa so bili v delu opozicije kritični do dodatne obremenitve domačih ponudnikov televizijskih programov in VOD-storitev (video on demand). Po njihovih navedbah novela ne sledi določbam direktive, ki so namenjene zmanjšanju neenakopravnega položaja domačih in tujih ponudnikov, državam članicam EU-ja pa omogočajo, da tudi tujim ponudnikom, kot sta npr. Netflix ali HBO, naložijo, naj del prihodkov, ustvarjenih v državah, kjer ponujajo vsebine, nimajo pa tam sedeža, vrnejo na te trge in s tem podprejo domačo produkcijo.

Predlog novele zakona o delu policije gre v nadaljnjo obravnavo. Del opozicije: Škodljiv predlog, ki bo uvedel politično policijo

DZ je s 47 glasovi za in 41 proti odločil, da je predlog novele zakona o delu v policiji primeren za nadaljnjo obravnavo. Jasneje bi določila, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo prevzel Nacionalni preiskovalni urad. Policisti po predlogu novele zakona o organizaciji in delu v policiji v času delovnega razmerja ne smejo biti člani politične stranke in ne smejo opravljati funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika.

Med novostmi je tudi to, da se v primeru vnovične zaposlitve nekdanjega policista v policiji daje možnost imenovanja v isto stopnjo naziva in uvrstitev v isti plačni razred, v katerega je sodil pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji.

V predlogu vlada ureja omejitev stavke policistov in zagotavlja boljšo organiziranost policije pri uporabi pomožne policije. Skladno s sklenjenim stavkovnim sporazumom s Policijskim sindikatom Slovenije pa določa tudi, da se lahko uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, ki izvajajo podporne naloge za policijo, plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča do 20 odstotkov osnovne plače.

V koaliciji, DeSUS-u in SNS-u so se strinjali z vlado. V preostalem delu opozicije pa besedilo vidijo kot škodljiv predlog, ki bo uvedel politično policijo in povzročil še več odhodov iz policije.

Zakonodajno pot bo nadaljeval tudi predlog SAB-a za prepoved prodaje izdelkov iz plastike za enkratno uporabo

DZ je prav tako, sicer s tesnim izidom 42 glasov za in 41 proti, v nadaljnjo obravnavo poslal predlog zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo poslanske skupine SAB-a. Predlog so pripravili, ker Slovenija s prenosom direktive v svoj pravni red zamuja. To bi morala tako kot preostale članice EU-ja storiti najpozneje do 3. julija. "Namesto vlade smo pripravili zakon, ki je najboljša in najučinkovitejša rešitev, da v naše vode in oceane ne bi zašlo več plastike," je v imenu predlagateljev opozoril Andrej Rajh (SAB).

V svoj predlog zakona so zapisali prepoved prodaje izdelkov iz plastike za enkratno uporabo in proizvodov iz oksorazgradljive plastike, kot so vatirane palčke, slamice, jedilni pribor ter posoda za živila in pijačo. "Ti proizvodi že imajo ustrezne cenovno dostopne alternative na trgu in so varni nadomestni proizvodi," je dejal Rajh.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je potrdil, da Slovenija s prenosom direktive zamuja. A s predlogom SAB-a bi se v slovenski pravni red prenesel le eden od njenih členov, ne pa tudi preostale zahteve. Vlada namerava to problematiko reševati z uredbo, ki naj bi jo sprejela še ta mesec, je napovedal.

V NSi-ju, SDS-u in SNS-u so temu mnenju pritrdili. "Tudi veliko drugih držav zamuja s prenosom direktive," je dejal Leon Merjasec (SDS) in dodal, da poleg tega Evropska komisija tudi še ni izdala vseh smernic in izvedbenih aktov za prenos direktive.

Med drugim je Nataša Sukič (Levica) spomnila, da smo nameravali večino plastike za enkratno uporabo prepovedati že v letih 2019 in 2020. "Zgodilo se ni nič. Nasprotno, zaradi koronske krize je poraba teh proizvodov podrla vse rekorde in postala še bolj sprejemljiva," je podprla predlog SAB-a.

Potrdili koalicijska dopolnila k noveli zakona o orožju

Potem ko je državni zbor v četrtek obravnaval vladno novelo zakona o orožju, ki v nacionalno zakonodajo prenaša evropsko direktivo o orožju, so poslanci v današnjem nadaljevanju seje glasovali o vloženih dopolnilih. DZ je podprl koalicijska dopolnila, ne pa tudi dopolnil, ki sta jih vložili opozicijski stranki LMŠ in Levica. Tretjo obravnavo zakonskega predloga bodo poslanci opravili na naslednji seji.

Na četrtkovi obravnavi je novela zakona o orožju naletela na zadovoljstvo v koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC, v delu opozicije, zlasti v LMŠ-ju in Levici, pa so bili kritični predvsem do uzakonjanja možnosti nakupa dušilcev zvoka, legalizacije kovinskih teleskopskih palic in bajonetov ter novega kroga legalizacije nezakonitega orožja.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič je pojasnil, da je bil namen evropske direktive preprečiti dejanja terorizma z orožjem, pri čemer se direktiva nanaša tudi na zakonito orožje, s katerim pa tovrstna dejanja niso storjena. Slovenija že skoraj tri leta zamuja z implementacijo direktive in zato tvega visoke denarne kazni.

Potrditev novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev

Državni zbor je potrdil novelo zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Z njo se med drugim v slovensko zakonodajo prenaša načelo uporabe enakih pravil glede plačila za opravljeno delo napotenih delavcev, kot to velja za lokalne delavce. Poleg uvedbe evropske direktive v nacionalni pravni red so na ministrstvu s spremembo odpravili tudi nesorazmerne ukrepe, na katere jih je opozorila Evropska komisija.

Na vsebino novele nobena od poslanskih skupin ni imela vsebinskih pripomb. So pa nekatere opozicijske stranke opozorile na odprta vprašanja, ki se prav tako nanašajo na zakon o čezmejnem izvajanju storitev, in pozvale k čimprejšnji ureditvi področja.

Odprava neskladja glede poslanske imunitete

Z 79 glasovi za in osmimi proti so poslanci sprejeli spremembe poslovnika DZ-ja, ki odpravljajo neskladje med poslovnikom, ustavo in zakonom o poslancih pri odločanju DZ-ja o priznanju poslanske imunitete. Za izglasovanje je bila potrebna dvotretjinska večina. Nasprotovanje predlogu so v četrtek v predstavitvi svojega stališča napovedali le v poslanski skupini Levice.

Ustavnopravna ureditev razlikuje med t. i. predhodnim in naknadnim odločanjem o poslanski imuniteti. V primeru predhodnega odločanja tako DZ odloča o zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje, da se poslanca lahko pripre ali zoper njega uvede kazenski postopek. V primeru naknadnega odločanja pa DZ o tem naknadno odloča na podlagi obvestila pristojnega organa o tem, da je bil poslancu odrejen pripor oziroma se je zoper njega začel kazenski postopek.

V veljavnem poslovniku sta oba primera urejena na enak način, poslovniške določbe pa ne razlikujejo med predhodnim in naknadnim odločanjem DZ-ja oziroma med postopkom obravnave zahteve in obvestila pristojnega organa, je navedla skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom poslovniške komisije Vojkom Starovićem iz SAB-a kot predlagateljica sprememb. Poleg tega bo predlagatelj zakonskega predloga lahko tega umaknil tudi po tistem, ko bi bil že seznanjen z mnenjema zakonodajno-pravne službe DZ-ja in vlade ter z vloženimi dopolnili. Veljavni poslovnik namreč določa, da se predlog zakona lahko umakne do sklica seje delovnega telesa oziroma DZ-ja.

Podpora dodatku pokojninam vrhunskim športnikom invalidom

Poslanci so skoraj soglasno, s 84 glasovi za in enim proti, potrdili novelo zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. S predlogom se želi odpraviti diskriminacija pri obravnavi vrhunskih športnikov invalidov, ki so prikrajšani do tega dodatka, je v imenu poslanske skupine stranke SD, ki je predlog vložila, povedal poslanec in nekdanji nogometaš Gregor Židan. Namen zakona je dodati v krog upravičencev do dodatka k pokojnini tudi dobitnike medalj s svetovnih prvenstev v paraolimpijskih športnih panogah oziroma disciplinah.

Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je dejal, da na ministrstvu pripravljajo še nekaj sprememb tega zakona. "Ocenjujemo, da je sprememba zakona v delu, ki ga predlaga predlagatelj, sicer potrebna, vendar pa opozarjamo, da se bo zaradi tega zelo razširil krog prejemnikov," je dejal Slavinec. Povedal je, da je ministrstvo v analizi ugotovilo, da je 1. januarja 2021 dodatek dobivalo 58 nekdanjih športnikov, med njimi je tudi 21 športnikov, ki so dobitniki paraolimpijskih medalj ali medalj z olimpijade gluhih, torej malo več kot ena tretjina vseh prejemnikov.

Predlog za gojenje konoplje v medicinske namene končal zakonodajno pot

Zakonodajno pot je v DZ-ju končal predlog novele zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, s katerim so želeli v stranki SAB natančno določiti pravila za pridelavo, predelavo in uporabo konoplje v medicinske namene. Da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 47 poslancev, da je primeren, pa 18.

Poslanske skupine koalicije so v četrtek v predstavitvi stališč sledile mnenju vlade, proti predlogu so bili tudi v SNS-u in DeSUS-u. V Sloveniji je že omogočena uporaba zdravil iz konoplje v medicinske namene, vendar je naša država v celoti odvisna od uvoza tega zdravila iz tujine, so povedali. Področje je treba urediti, a je treba doseči širok konsenz s stroko. Ker medicinska konoplja spada med zdravila, mora biti nad tem področjem strog nadzor, ki pa ga predlog ne predvideva, so med drugim našteli.

V opozicijskih strankah SD, LMŠ, Levica in SAB ter nepovezani poslanci pa so menili, da bi morala biti Slovenija na tem področju samooskrbna, s čimer bi tudi veliko zaslužila. Od ministrstva za zdravje pričakujejo rešitve, ki bodo omogočile pridobivanje dovoljenj za gojenje več pridelovalcem, ne pa le eni farmacevtski multinacionalki. Predlog bi po njihovem mnenju po eni strani koristil nekaterim bolnikom, po drugi strani pa dal možnost farmacevtski industriji in odprl številna delovna mesta.

Zavrnitev predloga o varovalki v zdravstveni blagajni

DZ je s 53 glasovi proti 35 sklenil, da tudi predlagana dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katero želi Levica zagotoviti kritje primanjkljaja v zdravstveni blagajni iz proračuna, ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Javni zdravstveni sistem je po mnenju Levice v krizi zaradi legaliziranih korupcije in pretakanja javnega denarja v zasebne žepe v zadnjih 30 letih. Predlagana proračunska varovalka v zdravstveni blagajni je po njihovih besedah sicer takšna, kot jo že ima pokojninska blagajna. V zdravstveni politiki je treba po mnenju SD-ja storiti miselni premik in razmišljati širše, v LMŠ-ju pa se zavzemajo za odpravo ranljivosti zdravstvenega sistema.

Vlada, koalicija in opozicijska DeSUS ter SNS po drugi strani denimo poudarjajo, da predlog pri financiranju zdravstvenega varstva ne obravnava dolgoročne stabilnosti. V opozicijski stranki SAB pa menijo, da zdravstvo ne potrebuje novih finančnih injekcij, ampak ustrezno razporeditev kadrovskih in finančnih virov.

Obravnava novele zakona o pravilih cestnega prometa prestavljena na naslednjo sejo

Poslanci pa so odločili, da bodo tretjo obravnavo vladne novele zakona o pravilih cestnega prometa opravili na naslednji seji. Novela med drugim znižuje kazni za prehitro vožnjo in zvišuje kazni za telefoniranje med vožnjo in parkiranje na mestih za invalide. Prav tako uvaja možnost dovoljenja za zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je med četrtkovo drugo obravnavo novele zakona o pravilih cestnega prometa poudaril, da novela sledi glavnim ciljem prometnovarnostne politike v državi. Poleg tega ureja pravila ravnanja v območju skupnega prometnega prostora in na površinah za pešce in kolesarje, določa pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, pa tudi pravila ravnanja ob rdeči luči na semaforju in prometnem znaku za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju. Prav tako določa primerno bočno razdaljo 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov.

Mihelič je opozoril tudi na razširitev pooblastil občinskih redarjev in cestnih nadzornikov, ureditev vožnje z električnimi skiroji in zagotovitev pravne podlage za preizkušanje samovozečih vozil na slovenskih cestah. Tako na koalicijski kot na opozicijski strani so pozdravili rešitve, kot so višje kazni za telefoniranje med vožnjo in ureditev vožnje z električnimi skiroji. Mnenja pa so se kresala glede vprašanja, ali je zniževanje kazni za prehitro vožnjo poteza, ki bo prispevala h krepitvi prometne varnosti. Državni sekretar je menil, da nima smisla govoriti o previsokih ali prenizkih, pač pa o primernih globah. Poudaril je finančno šibkejše posameznike, ki jih lahko visoka kazen zaradi prehitre vožnje pretirano obremeni.