Nacionalni demografski sklad (NDS) bo predstavljal enega od virov za financiranje pokojnin. Ohranila se bo medgeneracijska solidarnost, del sredstev bo namenjen starejšim, dolgotrajni oskrbi, del pa mlajšim, za družinsko politiko in štipendiranje. "S tem se povezuje različne generacije in tudi zagotavlja, da bosta upravljanje in vodenje sklada potekali na transparenten način, da bodo tisti, ki bodo sklad upravljali, odgovorni z državnim premoženjem in bodo delali vedno v korist vseh generacij," je dejal finančni minister Andrej Šircelj.

SDH se bo spremenil v NDS

Po predlogu se bo v sklad preoblikoval Slovenski državni holding (SDH), sklad bo, z nekaterimi izjemami, postal tudi lastnik vseh preostalih podjetij, kjer sta država ali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) edina družbenika. Naložbe bodo razdeljene na strateške, ki bodo zasledovale tudi strateške cilje, in nestrateške, med katerimi bodo nestrateške kapitalske naložbe, finančne naložbe in naložbene nepremičnine.

Šircelj je dejal, da bi prihodki sklada iz tega premoženja – če se upošteva povprečni donos SDH-ja v zadnjih letih v vrednosti pet odstotkov – v 15 letih letno znašali 1,4 milijarde evrov, kar da bo "pomemben denar" za pokojninsko blagajno.

Po predlogu bo sklad vsako leto 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb nakazal Zpizu. 10 odstotkov dividend bi se namenilo za skrb za starejše in 10 odstotkov za ukrepe družinske politike in politike štipendiranja, 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin pa za akumulacijo.

Poslanske skupine so se strinjale, da je treba ukrepati na področju stabilnosti pokojninske blagajne – po spremembi pokojninskega zakona iz leta 2012 bi se morala Kapitalska družba v rezervni demografski sklad preoblikovati do leta 2015 – niso pa bile enotne, ali je predlagani način ustrezen.

Koalicija podpira zakon, a ta ne bo zakrpal luknje

Koalicijske poslanske skupine so napovedale podporo predlogu. Marko Pogačnik (SDS) je povedal, da je cilj zbrati vse naložbe države in Zpiza, s specifičnimi izjemami, na enem mestu. Prepričani so, da se bo s skladom razbremenil pritisk na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine. Poudaril je, da bo upravljanje sklada "temeljilo na načelih neodvisnosti, ki zagotavljajo neodvisnost, samostojnost in nepolitično delovanje".

Sklad bo po predlogu vodila tričlanska uprava, ki jo bo imenoval nadzorni svet. Ta bo 11-članski, in sicer bo sedem članov imenoval DZ - pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije - štiri člane pa vlada. Strategijo upravljanja naložb bi na predlog vlade sprejel DZ, letni načrt upravljanja pa na predlog nadzornega sveta sklada vlada.

Pogačnik je glede vpliva vlade na upravljanje premoženja je dejal, da vlada z ustanovitvijo sklada "izgublja moč", saj da nadzorni svet sedanjega SDH-ja nima predstavnika opozicije in "vlada dejansko sama obvladuje in nadzoruje SDH". Politika se je vedno ukvarjala z državnim premoženjem, kar je "normalno in logično", saj je za upravljanje z državnim premoženjem odgovorna vlada, je dodal.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da sklad "nikakor ne bo reševal pokojninske blagajne". Če bo za pokojninsko blagajno 100 ali 200 milijonov evrov iz naslova dividend, "smo lahko zadovoljni", je dejal. Potrebna bi bila pokojninska reforma, so pa v ustanovitev sklada privolili v koalicijskih pogajanjih.

Monika Gregorčič (SMC) je povedala, da se strinjajo s konceptom predloga zakona, ki "hkrati s primarnim ciljem sofinanciranja pokojninske blagajne kot sekundarno rešitev uvaja tudi racionalnejše upravljanje državnega premoženja". Zavrnila je mnenja nekaterih, da se bo z ustanovitvijo sklada znižala transparentnost pri upravljanju javnega premoženja, saj bo strategijo upravljanja naložb sprejel DZ.

Podporo predlogu so napovedali tudi v SNS-u. Jani Ivanuša je prepričan, da je preoblikovanje SDH-ja v demografski sklad "odlična rešitev" in da mora biti lastništvo naložb koncentrirano, da se lahko produktivno in racionalneje upravljajo ter prek tega financira slovenske upokojence. Je pa nujna neodvisnost pri upravljanju z naložbami, je poudaril.

DeSUS se ni opredelil

Robert Polnar (poslanska skupina DeSUS-a) v predstavitvi stališča stranke upokojencev ni napovedal, kako bodo glasovali. Spomnil je na zakon, ki so ga leta 2018 vložili poslanci DeSUS-a, in na usklajevanja zakonskega predloga v letu 2019, ko sta veljali dve temeljni predpostavki – prenos Kapitalske družbe na demografski sklad in 20-letna doba akumulacije. Se je pa vmes pojavila epidemija, ki je močno spremenila javnofinančno stanje, zato so tudi v DeSUS-u spremenili stališče do nujnosti akumulacijske dobe, tako da zdaj menijo, da je potrebna tudi delna uporaba donosov za sofinanciranje pokojninske blagajne.

Franc Jurša (DeSUS) je v razpravi povedal, da predlog razume kot "nujen kompromis" med vsemi dosedanjimi zakonskimi predlogi glede sklada. Ta zakon lahko "vsaj po večinskem prepričanju poslancev DeSUS-a" omogoči obvladovanje demografskih razmer v državi in hkrati zaustavi nadaljnjo razprodajo premoženja, zagotovi ustrezno in namensko opravljanje naložb, je dejal Jurša. Menil je, da bi bil najboljši zakon tisti, ki so ga v DeSUS-u v DZ vložili leta 2018, in ocenil, da se politika ni mogla in se tudi danes ne more dogovoriti o tem, kako naj se ta sklad, da bi sploh imel učinek, financira in upravlja. Največji problem vidi v tem, da "je vsaka politika hotela imeti roko nad državnim premoženjem, pa naj bo to leva ali desna".

Večji del opozicije proti in podpira morebitni referendum

Preostala opozicija je proti. Andreja Zabret (LMŠ) je dejala, da si je "vladajoča stranka SDS pripravila zakon, kako si bo čim prej prilastila in razprodala še nekaj tistega, kar nam je ostalo". Ni predvidene akumulacijske dobe sredstev sklada, v organih sklada ni predvideno sodelovanje predstavnikov delavstva, je bila med drugim kritična.

Sorodna novica Tanja Fajon: Če bomo zbrali 46 podpisov, bomo ponovno vložili konstruktivno nezaupnico

Soniboj Knežak (SD) je izrazil mnenje, da bodo s tem skladom "politično ugrabili zadnje rezerve, namenjene za zavarovanje pokojnin v prihodnosti". Vladni koncept sklada odstopa od strokovnih podlag in političnih zavez preteklih desetletij, je dejal in dodal, da "ga ni mogoče imenovati drugače kot večmilijardni in večgeneracijski rop". V SD-ju poudarjajo nujnost akumulacije in s predlogom dopolnila predlagajo, da se črta možnost, da bi se sredstva sklada porabljala sproti.

Marko Koprivc (SD) je pritrdil opozorilom sindikatov, da bodo zavarovanci izgubili nadzor nad upravljanjem s sredstvi za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladih, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.

Miha Kordiš (Levica) je zatrdil, da argument, da bodo z demografskim skladom pokrivali minuse v pokojninski blagajni, ne pije vode – za leto 2021 je po njegovih besedah predvideno, da bi sklad v to blagajno prinesel 56 milijonov evrov, medtem ko je lani državni proračun za pokritje luknje pokojninske blagajne namenil 1,15 milijarde evrov, potrebna pa so še sredstva za dolgotrajno oskrbo in zvišanje najnižjih pokojnin. Edini način za dodatne vire pokojninski blagajni je po mnenju Levice dvig prispevne stopnje za delodajalce, tako da bi se približala ravni prispevne stopnje zaposlenih.

V SD-ju in Levici so napovedali, da bodo v primeru sprejetja zakona dejavno sodelovali pri prizadevanjih sindikatov za naknadni zakonodajni referendum.

Marko Bandelli (SAB) meni, da predlagani zakon ni prava pot za oblikovanje demografskega sklada. Poudaril je, da bi se morala sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, ta predlog pa da prinaša plenjenje po državnih podjetjih, demontažo sedanjega sistema upravljanja državnega premoženja in razprodajo tega premoženja.

Jurij Lep (NeP) je dejal, da predlog ne daje zadovoljivih odgovorov na vprašanja, kaj naj bo namen sklada, kakšno premoženje naj ima in predvsem kako naj se polni. Izpostavil je, da bo po predlogu sklad skoraj dve tretjini denarja zagotavljal za tekočo porabo, predvideni so izdatki za starejše in družine, ki bi jih moral financirati proračun, sklad bo tudi moral financirati morebitno slabo poslovanje državnih podjetij oz. zagotavljati sredstva za njihove dokapitalizacije.

DZ je sicer drugo obravnavo opravil že marca, takojšnjo tretjo obravnavo in glasovanje o predlogu pa je preprečila zahteva opozicije za posvetovalni referendum, ki jo je DZ na začetku junija zavrnil. Glasovanje bo v četrtek.

Financiranje zasebnih šol znova deli poslance

Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so ga v začetku maja v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS-a, NSi-ja in SMC-ja, predvideva, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa, torej dopolnilnega pouka, podaljšanega bivanja in jutranjega varstva v zasebnih osnovnih šolah.

Teh je v Sloveniji šest, javnih osnovnih šol in podružničnih šol pa je v Sloveniji 448, so v današnji razpravi v DZ-ju navedli mnogi poslanci.

Ustavno sodišče je prvič leta 2014 odločilo, da sedanji sistem, ko zasebne osnovne šole z javno veljavnim in akreditiranim programom niso enako financirane kot javne šole, ni v skladu z ustavo. V teh letih je neslavno propadlo več predlogov za uresničitev odločitve ustavnega sodišča, ker nikoli ni bilo zadostne politične podpore nobeni od predlaganih rešitev. Z lansko dodatno ustavno odločbo pa je odločilo, da mora država 100-odstotno financirati obvezni del programa.

Tokratni predlog so pripravili koalicijski poslanci, podpirajo ga tudi v vladi. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je pojasnil, da rešitev ustrezno sledi odločbama ustavnega sodišča.

Mojca Škrinjar (SDS) je v imenu predlagateljev danes poudarila, da njihov predlog novele zagotavlja uresničevanje človekove pravice do svobodne izbire izobraževanja, ustavno sodišče pa je povedalo, da mora biti za izobraževanje zagotovljeno tudi primerno financiranje. Ob tem je poslanec SDS-a Tomaž Lisec ocenil, da "danes ne gre za nobeno razpravo o javnih in zasebnih šolah, temveč o tem, ali bomo spoštovali ustavni red ali ne".

Predlog novele podpirajo tudi v SMC-ju. Mateja Udovč je spomnila na odločbi ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih šol in poudarila, da ker je osnovna šola obvezna, mora država v celoti financirati vse akreditirane osnovnošolske programe, tudi zasebne.

"V Sloveniji je šest zasebnih šol in 448 državnih, zato je bojazen, da bi se javno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji uničilo, odveč," je zatrdila. Po njenih besedah gre za 300.000 evrov letno in za že drugo odločbo ustavnega sodišča v tej zadevi. "V NSi-ju upoštevamo odločbe ustavnega sodišča," je dejala Iva Dimic (NSi).

Ivan Hršak je poudaril, da mora šolanje po mnenju poslanske skupine DeSUS-a ostati svetovnonazorsko in versko nepristransko. "Izobrazba in zdravje sta namreč temeljni življenjski dobrini in na teh točkah ne gre dopuščati polariziranja državljanov glede na njihove ekonomske zmožnosti zagotavljanja si teh dobrin," je dejal.

Branislav Rajić (NeP) je spomnil, da je predlog, podoben danes obravnavanemu, že predstavila ministrica v vladi Mira Cerarja, a so mu takrat nasprotovali v vseh strankah. Sam tak predlog podpira, je pa po njegovem mnenju treba vpeljati varovalke glede ustanavljanja in delovanja zasebnih šol. Zato so nepovezani poslanci vložili dopolnila k zakonskemu predlogu, s katerimi bi zasebnim šolam postavili merila za njihovo upravičenost do javnega financiranja.

V SNS-u menijo, da ni vse javno slabo in ne vse zasebno dobro, je dejal Jani Ivanuša. Spomnil je, da je ustavno sodišče v lanski odločbi povedalo, da mora država v celoti financirati obvezni del programa zasebnih osnovnih šol, ne pa tudi razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom.

Nasprotovanje večine opozicije

Odločno proti predlogu so v LMŠ-ju. Poslanec Aljaž Kovačič je zavrnil argumentacijo, da gre pri financiranju zasebnih osnovnih šol za samo 300.000 evrov. Po njegovih besedah "v tem primeru ni vprašanje denar, ampak sistem, ki vsakemu otroku, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, družbeni položaj, politično ali katero koli družbeno prepričanje, zagotavlja kakovostno in dostopno izobraževanje".

Poslanec SD-ja Marko Koprivc je zakonski predlog označil za poskus uničenja javnega šolstva. "V SD-ju se bomo z vsemi močmi borili proti temu. Če ne bo danes prevladal razum, bomo uporabili vsa sredstva, da ta zakon ne stopi v veljavo. Ne izključujemo niti možnosti referenduma," je napovedal. Po njegovem mnenju je financiranje razširjenega programa v osnovnih šolah zgolj politična odločitev in gre za neprimerna darila zasebnim šolam.

Predlagana rešitev za financiranje zasebnih šol je problematična in ni edina možna rešitev za uresničitev ustavne odločbe, pa meni poslanec Levice Matej T. Vatovec. "Zasebne šole bodo po tem predlogu dobile zagon, da se začnejo širiti. Javno financiranje zasebnih interesov je v škodo široke javne mreže šol in njihove dostopnosti," je poudaril.

Maša Kociper (SAB) pa je opomnila, da na območjih, kjer živi zelo malo ljudi, obstajajo le javne šole. Država zgradi objekte, plačuje učitelje. "Zasebno šolstvo je lahko le dopolnitev, ki naj ga financirajo tisti, ki to želijo. Država pa mora vlagati v javno šolstvo," je dejala.

V noveli zakona o lekarniški dejavnosti prepoznali tako dobre kot slabe rešitve

Državni zbor je opravil prvo obravnavo novele zakona o lekarniški dejavnosti, s katero v SMC-ju predlagajo spremembo meril za oblikovanje lekarniške mreže na primarni ravni. Med poslansko razpravo je prevladala ocena, da novela prinaša tako dobre kot slabe rešitve. O primernosti zakonskega predloga za nadaljnjo obravnavo bo DZ odločal v četrtek.

SMC je novelo vložil februarja letos. Po besedah Dušana Verbiča predlagajo poseg v ureditev lekarniške mreže na primarni ravni, ki bi vsem uporabnikom zagotovil enakopraven dostop do storitev. Kot eno od meril za oblikovanje mreže bi tako dodali število prebivalcev ter dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne.

Novela prinaša tudi možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oziroma podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov, na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva.

V SMC-ju predlagajo tudi odpravo omejitve soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine, pred ustanovitvijo pa bi po noveli občine morale sprejeti sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih glede zavoda.

Sorodna novica Koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti za omejen čas neustavna

Prav tako novela odpravlja omejitev, da direktor javnega zavoda ne sme biti član sveta drugega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda. V zakon o lekarniški dejavnosti bi predlagatelji novele vnesli tudi določbo, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. S tem bi odpravili prepoved vertikalnega povezovanja.

Kaj menijo druge skupine

Branko Simonovič (DeSUS) je napovedal, da v njihov poslanski skupini novele ne bodo podprli. Ocenil je, da zakonski predlog bistveno posega v zdajšnjo ureditev lekarniške dejavnosti, ki pa je po mnenju številnih ustrezna. Proti noveli se je izrekel tudi Jani Ivanuša (SNS), ki meni, da novela namesto uporabnikov daje v ospredje kapital.

Izrazito kritično oceno novele je bilo slišati iz Levice. Po besedah Mihe Kordiša gre namreč "za populističen predlog, ki je prestreljen z lažmi", prinaša pa škodljivo amerikanizacijo lekarniške dejavnosti. Nasprotno pa je Branislav Rajić (NeP) ocenil, da bi predlagane rešitve zmanjšale izdatke javne zdravstvene blagajne.

Jožef Lenart je v imenu poslanske skupine SDS-a napovedal podporo nadaljnji obravnavi novele, čeprav ta poleg dobrih prinaša tudi slabe rešitve. Izrazil je skrb, da bi sprejetje novele v zdajšnji obliki spodbudilo selitev lekarn v urbana središča, kar bi prizadelo manjše lokalne skupnosti.

Tudi Bojana Muršič (SD) je ocenila, da novela favorizira mestne občine. Pri tem se je zavzela z krepitev dostopnosti javne lekarniške mreže. Po mnenju Janija Möderndorferja (LMŠ) pa je bojazen, da bi se lekarne po novem odpirale le še v mestih, povsem odveč.

Iva Dimic (NSi) je poudarila pomen enakopravnega dostopa vseh državljanov do zdravil ne glede na to, ali zdravila zagotavlja javni lekarniški zavod ali koncesionar. Po njenih besedah so zato razlikovanja v prid javnih zavodov neutemeljena.

Pri sprejemanju zakonodaje na področju lekarniške dejavnosti je treba venomer imeti v mislih, da lekarne niso za to, da ustvarjajo dobiček, temveč da prispevajo k javnemu zdravju, pa je v poslanski razpravi opozoril Andrej Rajh (SAB).

Današnje prve obravnave novele zakona o lekarniški dejavnosti se ni udeležil noben predstavnik vlade.

Sicer je ustavno sodišče novembra 2020 ugotovilo, da je v neskladju z ustavo določba zakona, da se koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti lahko podeli zgolj za časovno omejeno obdobje, do največ 30 let. Protiustavnost mora DZ odpraviti v enem letu, a se novela tega vprašanja ne loteva.

Lekarniška zbornica nezadovoljna

Do zakonskega predloga iz vrst SMC-ju so kritični v Lekarniški zbornici Slovenije, saj bi novela po njihovem mnenju škodljivo posegla v dobro urejeno lekarniško mrežo. Kot so že pred časom ocenili, je zdajšnji zakon o lekarniški dejavnosti ustrezen, saj vsem uporabnikom omogoča dober dostop do kakovostnih zdravil in storitev, farmacevtskim podjetjem pa neodvisnost.

V zbornici so kritični tudi do predvidene odprave omejitve soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine. Menijo namreč, da morajo biti izvajalci lekarniške dejavnosti vezani na določeno regijo.