Poslanci so razpravo o koalicijskem predlogu sprememb zakona o vladi sicer opravili na izredni seji 18. maja, o samem zakonu pa niso glasovali, ker je SDS vložil predlog za posvetovalni referendum. DZ je predlog za referendum zavrnil na seji v ponedeljek, zato so lahko poslanci danes o zakonskem predlogu tudi glasovali. Vlada se je zato sprva oblikovala po veljavnem zakonu, v katerem je 17 resorjev.

Sorodna novica DZ Cizlja in Emeršiča odpoklical iz nadzornega sveta SDH-ja

Tri nova ministrstva naj bi polno operativna postala septembra. Nekaterim ministrstvom se obetajo preimenovanje in spremembe pristojnosti. Po uveljavitvi sprememb zakona bodo sledila zaslišanja posameznih ministrskih kandidatov, a še ni povsem jasno, kateri kandidati bodo morali opraviti zaslišanje.

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo vodil zdajšnji minister za delo Luka Mesec. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga bo nasledil njegov sedanji državni sekretar Simon Maljevac.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi se razdelilo na dva resorja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo vodil sedanji šolski minister Igor Papič, ministrstvo za vzgojo in šolstvo pa bo po napovedih vodil sedanji državni sekretar na šolskem ministrstvu Darjo Felda.

Ministrstvo za podnebje in energijo bo prevzel sedanji infrastrukturni minister Bojan Kumer, vodenje ministrstva za infrastrukturo pa njegova sedanja državna sekretarka Alenka Bratušek.

Pod okrilje gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Matjaž Han, prehaja šport, ministrstvo pa se bo preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Preimenovanje se obeta tudi zdajšnjemu ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, in sicer v ministrstvo za varstvo narave in prostor. Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, pa se bo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Predsednik vlade Robert Golob pričakuje, da bodo posamezna ministrstva preoblikovali čez poletje in da bodo s septembrom v celoti operativna.

Osem novih zaslišanj ministrskih kandidatov?

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je po seji v izjavi za medije dejal, da način vladanja ni odvisen od števila ministrstev, ampak od načina dela na teh ministrstvih. "Številna ministrstva že od osamosvojitve naprej trpamo z odsluženimi strankarskimi kadri brez razlike, to ne pelje več nikamor. Ta država potrebuje hitre, konkretne, preudarne in aktivne odločitve," je dejal.

Kot je sicer pojasnila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, je treba najprej počakati, da zakon začne veljati in da premier v DZ vloži listo ministrskih kandidatov. Ob morebitnih nejasnostih se bodo takrat tudi odločili, ali bodo glede zaslišanj posameznih ministrskih kandidatov zaprosili še za mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja. Sajovic pa je dodal, da se število zaslišanj lahko povzpne do osem.

Glede morebitnega zakonodajnega referenduma Sajovic meni, da je tudi najbolj naivnim jasno, da gre za zavlačevanje in nagajanje vladi.

V opozicijskem SDS-u za zdaj o tem, ali bodo izkoristili to možnost, molčijo. Odločitve v stranki še niso sprejeli, a imajo za zbiranje podpisov sedem dni časa, kar je več kot dovolj, je po današnji seji dejal poslanec SDS-a Žan Mahnič. "Stranka, velika kot smo mi, lahko te podpise zbere v enem dnevu, če je treba," je prepričan.

Ob namigovanjih, da bi se namesto SDS-a v zbiranje podpisov podal aktivist Vili Kovačič, pa je Mahnič poudaril le, da je Kovačič neodvisen državljan, SDS pa neodvisna stranka, ki bo odločitev o morebitnem zakonodajnem referendumu sprejela na podlagi pozivov zaskrbljenih državljanov, ki da se obračajo na stranko.

NSi ne želi oviranja oblikovanja nove vlade

Predlaganim spremembam zakona o vladi nasprotujejo tudi v opozicijskem NSi-ju, a kot je v izjavi dejal vodja poslancev Janez Cigler Kralj, prav tako ne podpirajo oviranja oblikovanja nove vlade. Želijo si namreč, da začne vlada čim prej delati in pokaže, kako bodo izpolnili svoje obljube.