Za novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih so glasovali poslanci strank LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. V SDS-u so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi-ja. Proti so bili v SD-ju in Levici, poslanci SAB-a pa so glasovali različno.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost so predlagali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z argumentom, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.

Dodatek je bil namreč uveden z namenom, da bi tiste, ki so se bili pripravljeni vključiti v delo ali pri njem vztrajati, dodatno nagradili, hkrati pa je služil kot neke vrste socialni korektiv, saj je denarna socialna pomoč takrat znašala le 230 evrov, medtem ko danes znaša 402 evra in se je skupaj z dodatkom zelo približala minimalni plači.

Doslej je dodatek prejemalo nekaj manj kot 10.000 ljudi, njegova višina pa se je gibala med 50 in okoli 200 evri. Na ministrstvu načrtujejo, da bo država z ukinitvijo dodatka na letni ravni privarčevala 16 milijonov evrov, ob čemer poudarjajo, da njihov osnovni namen ni varčevanje, pač pa brezposelne spodbuditi, da se čim prej zaposlijo. Poudarjajo tudi, da bodo tisti, ki bodo izgubili dodatek, upravičeni do višjih nekaterih drugih socialnih prejemkov.

Levica in SD družno proti noveli

Sprejemanje novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih so spremljali pozivi nevladnih organizacij, naj DZ dodatka ne ukine. Med parlamentarnimi strankami pa so predlogu najglasneje nasprotovali v Levici, kar je še dodatno zaostrilo njene odnose s koalicijo. V Levici so namreč prepričani, da gre za protisocialen ukrep, vladi pa so očitali, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine. Kot so poudarili, bo ukrep prizadel veliko ljudi, predvsem tistih, ki so delno zaposleni, pa še vedno potrebujejo denarno socialno pomoč, matere samohranilke in družine z več otroki, v katerih je zaposlen eden od staršev.

Vladne novele niso podprli niti v koalicijskem SD-ju, kjer jih skrbi, kaj se bo zgodilo s prejemniki dodatka. Po njihovem mnenju bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka.

Kljub vsem očitkom in pomislekom je zakonsko novelo danes podprlo več poslancev, kot jih je bilo proti. Med drugim so jo podprli tudi Tadeja Šuštar iz NSi-ja, Marko Bandelli iz SAB-a ter oba poslanca narodnih skupnosti. Ostali poslanci NSi-ja so se večinoma vzdržali, Franc Kramar iz SAB-a je bil proti, ostali poslanci SAB-a pa niso prijavili navzočnosti.

Med argumenti so navajali, da je bil dodatek uveden v času gospodarske krize, ko je bila stopnja brezposelnosti velika, socialna pomoč pa nizka. Prav tako so navajali, da je razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom premajhen.

Ob tem so sprejeli še dopolnilo SDS-a, s katerim so v zakon vnesli rešitev, po kateri bi se brezposelni lahko vključili tudi v javna dela, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe, kot je njihova. Že na matičnem odboru pa so v zakonsko besedilo na predlog SDS-a vključili dopolnilo, s katerim se bodo morali prejemniki denarne socialne pomoči, sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico.

Zavrnili pa so dopolnilo Levice, ki je predlagala črtanje člena, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost.

Višje denarno nadomestilo za brezposelnost

DZ je soglasno s 53 glasovi potrdil, da je predlog novele zakona o urejanju trga dela primeren za nadaljnjo obravnavo. Z njim se zvišuje najnižje denarno nadomestilo za brezposelnost in ga izenačuje z osnovnim zneskom minimalnega dohodka, na drugi strani pa podaljšuje zavarovalno dobo, potrebno za izplačilo nadomestila.

Predlog novele zakona zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra bruto. Znesek minimalnega dohodka medtem znaša 402 evra neto.

Predvideno je tudi podaljšanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih 9 na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
S ciljem pospešiti aktivacijo starejših brezposelnih posebej spreminja pogoje pri določitvi njihovega denarnega nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let in imajo zavarovalno dobo več kot 28 let, pa prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev.

Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev.

Poleg tega predlog novele ukinja finančno sankcijo za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku treh dni ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se namreč tem osebam denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov povprečja plač.

Za večjo aktivacijo brezposelnih na splošno so medtem predvidene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve – kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve – iz evidence izločena ob prvi kršitvi.

Spremembe se obetajo tudi upokojencem, ki opravljajo občasna in začasna dela. Po veljavnem zakonu lahko opravijo največ 60 ur teh del v koledarskem mesecu, kar je že dolgo predmet kritik, po novem pa bo mogoča izjema, s katero bo določeno, da lahko opravijo največ 90 ur. Največji letni dovoljeni obseg ur pa se ne spreminja.

Prav tako novosti čakajo tuje državljane. Za učinkovitejšo integracijo brezposelnih tujcev iz tretjih držav na trg dela naj bi namreč prišlo do uvedbe zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1). To pogoj bodo morali izpolnjevati vsi, ki se bodo želeli vpisati v evidenco brezposelnih. Brezposelni državljani EU-ja, Švice in držav evropskega gospodarskega prostora pa se bodo morali v okviru aktivnega iskanja zaposlitve vključiti v tečaj in pristopiti k izpitu iz osnovnega znanja slovenskega jezika.

Koalicijske poslanske skupine so predlogu novele izrazile podporo, tudi zato, ker so predvidene spremembe usklajene s socialnimi partnerji. Rešitvam so naklonjeni tudi v NSi-ju in SNS-u. Z argumentom, da manjša obseg pravic z naslova brezposelnosti, pa so predlogu podporo odrekli v SDS-u. Najbolj kritični so bili sicer v Levici, kjer so prepričani, da je dvig denarnega nadomestila za brezposelnost prenizek, saj da nihče ne more preživeti s 400 evri. Vse druge rešitve so po njihovem mnenju še slabše, ker omejujejo obseg upravičencev do nadomestila, uvajajo nove represivne ukrepe, slabšajo položaj upokojencev, starejših delavcev in tujcev, zraven pa zmanjšujejo globe za delodajalce.

Poroštvenemu zakonu za drugi tir in tretjo razvojno os prva zelena luč

Poslanci so zakonu o državnem poroštvu za projekt drugi tir med Divačo in Koprom in del tretje razvojne osi, ki predvideva za skupno do 777 milijonov evrov državnega poroštva, prižgali zeleno luč in ga poslali v nadaljnjo obravnavo. Večina poslanskih skupin ga je v prvem branju podprla, tudi SDS-ovi, v kateri napovedujejo dopolnila.

Predlog zakona za projekt drugega železniškega tira med Divačo in Koprom predvideva do 417 milijonov evrov poroštva, za dva odseka tretje razvojne osi - hitro cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem ter med Novim mestom in Osredkom - pa do 360 milijonov evrov poroštva.

S poroštvom bodo obrestne mere posojil, ki jih bosta za izvedbo projektov najeli družbi Dars in 2TDK, bistveno nižje, je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Z izjemo Levice so ga podprle vse poslanske skupine, so pa v največji opozicijski stranki SDS napovedali, da bodo pred drugo obravnavo med drugim vložili dopolnilo, s katerim bi iz zakona izločili poroštvo za projektno podjetje 2TDK. Tudi v opozicijskem NSi-ju so ob podpori napovedali, da bodo nadaljnjo parlamentarno pot zakona podrobno spremljali, saj imajo več zadržkov, med drugim niso prepričani, ali je smiselno za dva tako različna projekta sprejeti en zakon.

Še tretja opozicijska stranka, ki je zakonu v prvi obravnavi prižgala zeleno luč, SNS, je zakon označila za skropucalo, mu pa je prikimala "samo zaradi Korošcev in Dolenjcev".

Bratuškova je sicer v predstavitvi predloga zakona še izpostavila, da bo ta dokončno zaprl finančno konstrukcijo za dva zelo pomembna infrastrukturna projekta.

"Dejstvo je, da so posojila s poroštvom cenejša kot posojila brez poroštva države. Ocena je, da so cenejša za dve do tri odstotne točke. Če smo pesimistični in ocenimo dve odstotni točki, to pomeni približno 8,34 milijona evrov letno. Če je doba odplačila 20 in tudi 30 let, si lahko izračunate, kakšne milijonske prihranke bomo imeli," je poudarila.

Večinsko podporo poslancev po prvi obravnavi so pozdravili v 2TDK-ju in izpostavili, da je uveljavitev poroštvenega zakona pomembna, saj bo drugi tir s poroštvom cenejši. "Samo vrednosti stroškov financiranja pri komercialnih bankah bi bile po grobi oceni brez poroštva za okvirno 50 odstotkov višje, poroštvo pa zahteva tudi Evropska investicijska banka," so zapisali.

Možnost unovčenja poroštva je sicer po navedbah 2TDK praktično nična, saj ima projekt drugi tir zagotovljena sredstva, in sicer pribitek k cestnini, takso na pretovor v Luki Koper in povečano uporabnino železnic. Projekt drugi tir je finančno vzdržen, ocenjena ekonomska stopnja donosa je 6,6 odstotka, so še izpostavili v odzivu na obravnavo.

Brezplačen javni prevoz za upokojence

Poslanci so danes soglasno s 75 glasovi potrdili novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim s 1. julijem 2020 uvaja brezplačen medkrajevni javni potniški prevoz za upokojence. Na predlog SMC-ja, SDS-a, NSi-ja, SNS-a so poslanci z dopolnilom brezplačni prevoz omogočili tudi vojnim veteranom.

Bodo poslanci omejili pirotehniko?

DZ je z 61 glasovi za in 17 proti sklenil, da je predlog novele zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, s katerim SDS predlaga omejitev in strožji nadzor nad prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov, primeren za nadaljnjo obravnavo. V nekaterih poslanskih skupinah bodo v nadaljevanju obravnave poskušali doseči popolno prepoved pirotehnike.

DZ je splošno razpravo o predlagani noveli opravil minuli teden, tokrat pa sklenil, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.

Osnovni namen predloga, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS-a, je omejitev in strožji nadzor glede prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Še nekoliko bi omejili rok prodaje in uporabe pirotehnike ter poostrili nadzor, iz zakonodaje pa umaknili določbo, da lahko tudi mladoletni pirotehniko uporabljajo, če so pod nadzorom staršev.

Poslanka SDS-a Jelka Godec je ob razpravi opozorila na številne negativne vplive pirotehnike na ljudi, živali in okolje. Spomnila je na 133 primerov poškodb, ki jih je obravnavala policija in so nastale kot posledica uporabe pirotehničnih izdelkov, ter tudi na koncentracijo škodljivih delcev v ozračju vsako leto v prazničnem času. Predlagane rešitve bi po njenih besedah omogočile, "da bi prazniki minili prijetno in čim bolj varno, predvsem pa brez nepotrebnih poškodb s pirotehničnimi sredstvi".

Vlada in večina koalicijskih poslanskih skupin so izrazili dvom, da bi spremembe pripomogle k povečanju varnosti pri uporabi pirotehnike. Podatki policije namreč kažejo, da je najbolj moteča in nevarna za ljudi in živali uporaba pokajočih pirotehničnih izdelkov, ki so že po zdaj veljavni zakonodaji prepovedani. Zato je po njihovem mnenju bistveno ozaveščanje ljudi in izvajanje preventivnih ukrepov.

Medtem pa so v poslanskih skupinah SD-ja in Levice napovedali, da bodo v nadaljevanju obravnave z dopolnili poskušali doseči popolno prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov.

Tudi v NSi-ju so napovedali, da bodo v nadaljevanju obravnave predlagali dopolnila.

Predlog so v tokratnem glasovanju podprli poslanci SDS-a, LMŠ-ja, SD, Levice, NSi-ja in DeSUS-a ter predstavnika manjšin. Proti predlogu so glasovali poslanci SMC-ja, SAB-a in SNS-a.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

DZ je predlog pokojninske novele ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Tako je glasovalo 53 poslancev, proti predlogu ni glasoval nihče.

Predlog pri moških postopno zvišuje odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske taka odmera že velja. Prehodno obdobje za zvišanje odmernega odstotka za moške bo po predlogu trajalo do 1. januarja 2025.

Pokojnina upravičenke oz. upravičenca se bo po predlogu za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem je predlagan pogoj, da se zavarovanka oz. zavarovanec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala v veljavi tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.

Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov.

Kdo lahko vpogleda v matični register

Državni zbor je s 46 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o matičnem registru. Novela zakon usklajuje z družinskim zakonikom in zakonom o partnerski zvezi ter odpravlja nekatere njegove pomanjkljivosti.

Kot je ob obravnavi novele minuli teden pojasnila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Melita Šinkovec, novela odpravlja pomanjkljivosti pri vpisovanju matičnih dejstev v tujini. Omogoča, da se v matični register vpisujejo tudi spremembe osebnega stanja, nastale v tujini, na primer sprememba osebnega imena.

Upravičenost do vpogleda v podatke v matičnem registru novela omejuje na posameznika oziroma pooblaščeno osebo, upravičenost do pridobitve izpiska o umrli osebi pa na ožje družinske člane. Poleg tega spreminja pogoje, pod katerimi je mogoče posredovati podatke o umrli osebi. Z novelo se določa tudi pravna podlaga za povezovanje matičnega registra z evidencami drugih organov, kot so sodišča in centri za socialno delo, z namenom odprave administrativnih ovir.

Spremembe so po besedah državne sekretarke potrebne tudi zaradi implementacije zakona o partnerski zvezi, ki je uvedel partnersko zvezo. Uskladitev z družinskim zakonikom pa je potrebna, ker ta roditeljsko pravico poimenuje kot starševsko skrb, uvaja nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku ter nadomešča institut odvzema poslovne sposobnosti s postavitvijo pod skrbništvo. Novi podatki se bodo vodili v matičnem registru v okviru podatkov o osebnem statusu posameznika.

V zakonu pa ni več prvotne rešitve, po kateri bi bilo pristojnemu organu vpisa rojstva v matični register dopuščeno, da izrazi dvom o verodostojnosti tuje listine o rojstvu, domnevne starše začasno vpiše v register in jih napoti na analizo DNK-ja. Da je slednje ustavno sporno, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, zato je matični odbor to rešitev iz predloga črtal.

Novelo zakona so v današnjem glasovanju podprli poslanci strank LMŠ, SD, SAB, SMC, DeSUS, SNS in predstavnika manjšin. Proti noveli so glasovali poslanci SDS-a. Poslanci Levice in večina poslancev NSi-ja se je pri glasovanju o noveli vzdržalo.

Video: Posnetek v več delih