Podpredsednika ustavne komisije bosta Vinko Gorenak (SDS) in Maša Kociper (Pozitivna Slovenija). Ustanovitvi komisije ni nasprotoval nihče, potrebna pa je zaradi dogovora vrha parlamentarnih strank, da bodo v DZ vložile predlog ustavne spremembe, s katero bi v ustavi določili najvišjo dovoljeno višino javnega dolga.

Predlog za razširitev pristojnosti skupnemu odboru je podprlo 64 od 80 navzočih poslank in poslancev. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je pomisleke izrazil SDS.

"Ni potrebe, da bi formirali mali DZ"
Večina se je strinjala, da je razširitev pristojnosti skupnega odbora kot začasna rešitev smiselna. Trenutno namreč še ni oblikovane vlade in resorjev ter ni mogoče upoštevati razmerja med opozicijo, zato še ni smiselno ustanavljati drugih delovnih teles. Razširitev pristojnosti skupnemu odboru bo tako omogočila, da bo lahko državni zbor obravnaval finančni sveženj šestih zakonov, ki jih predlaga vlada.

Z razširitvijo pooblastil skupnemu odboru bo ta lahko obravnaval zadeve z vseh področij, razen s področij delovnih teles, ki so že ustanovljena.

V NSi-ju so predlog sicer podprli. Toda vodja njihove poslanske skupine Matej Tonin je pojasnil, da so ob njegovi obravnavi na kolegiju predsednika DZ povedali, da bi jim bila ljubša ustanovitev "začasnih, pravih odborov". Bolj kritičen je bil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Prepričan je, da bi v DZ-ju lahko storili več in ustanovili tista delovna telesa, ki so v vsakem primeru nujna, po oblikovanju koalicije in opozicije pa bi te "stvari nekako dodelali". Izpostavil je tudi vprašanje, kako bodo potekala zaslišanja kandidatov za ministre, če bo DZ imel le en skupen odbor. "Mislim, da ni nobene potrebe, da bi v tem trenutku formirali nekakšen mali DZ, ki bo z nekim številom glasov odločal pravzaprav o vseh zadevah," je poudaril Tanko, ki meni, da gre za zlorabo pravil DZ-ja.