DZ je z 31 glasovi za in 51 proti zavrnil zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Vlada je zagotavljala, da se z njim ne posega bistveno v sedanji sistem, opozicija pa je opozarjala na prevelik poseg v varstvo osebnih podatkov in preširoka pooblastila v inšpekcijskem postopku. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je v torek povzela, da je osnovni cilj predloga prenos treh evropskih direktiv v slovenski pravni red, vsebuje pa tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja. "Pooblastila urada za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov se ne spreminjajo bistveno, prav tako se ne spreminjajo pooblastila inšpektorjev," je povedala poslancem.

Sorodna novica Zakon za ureditev problematike posojil v frankih sprejet, banke se bodo obrnile na ustavno sodišče

Predlog so podpirali v strankah SDS in NSi. V SNS-u so menili, da je zakon na več mestih nedodelan in v nasprotju z ustavnimi določbami, ostro pa so mu nasprotovali v strankah LMŠ, SD, SAB in NP, saj bi po njihovem mnenju zakon nesorazmerno posegel v zasebnost državljanov in omogočil politično obračunavanje z nasprotniki vlade.

Po mnenju Andreje Zabret iz LMŠ-ja je predlog ustvarjal velik prostor za zlorabo podatkov v politične in druge namene, zato je prav, da bi šel, če bi bil sprejet, v ustavno presojo. "Prav neverjetno je, kako koaliciji v vsak zakon uspe vtakniti rešitve, ki kažejo na klinično sliko želje po spreminjanju vseh delujočih podsistemov, ki jo tokrat dopolnjuje z željo po polnem nadzoru državljanov," je dodala v torkovi razpravi v DZ-ju.

Kot je mnenje večine povzel Predrag Baković iz SD-ja, sistem potrebuje nadgradnjo. A ne na tak način, saj gre "za nov poskus nesprejemljive širitve represivnih pooblastil državnih organov", je dejal in poudaril, da je vlada predlog pripravila brez usklajevanja s ključnimi deležniki in strokovno javnostjo. Tudi Matej T. Vatovec iz Levice je ocenil, da se ne govori o nadgradnji sistema, temveč o "podtaknjencu". Če bo nekdo kupil avtomobil za več kot 15.000 evrov, se bo urad lahko odločil, da posel preišče in vpogleda v vse podatke o njem.

Pooblastila urada glede obdelav osebnih podatkov in posegov v zasebnost bodo neomejena, urad, ki je del izvršilne veje oblasti, pa poroča le ministrom in vladi, po lastni presoji bo lahko celo zavrnil posredovanje podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji, je med drugim naštela Janja Sluga iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. "Rešitve predvsem nasprotujejo ustavni in zakonski ureditvi področja varstva osebnih podatkov," pa je izpostavil Andrej Rajh iz SAB-a.

V SNS-u po besedah Janija Ivanuše menijo, da je zakon na več mestih nedodelan in v nasprotju z ustavnimi določbami, urad za preprečevanje pranja denarja pa dobiva neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov in posega v zasebnost. "Zakon je zagotovo dobro orodje za tistega, ki je na oblasti, ampak zelo nevarno za targetirane osebe," je povzel.

Podporniki sprememb poudarjali pomen mednarodnih standardov

Nasprotno pa so ga podpirali v SDS-u in NSi-ju. "Slovenija je zavezana k upoštevanju mednarodnih standardov in priporočil mednarodne organizacije za finančno ukrepanje, ker nam tako zagotavljajo dostop do ustreznih mednarodnih, finančnih, upravnih in drugih informacij. Zato bomo predlog enotno podprli," je dejala Elena Zavadlav Ušaj iz SDS-a. "Zakon vsebuje vrsto izboljšav, ki v koncept dosedanjega zakona ne posegajo," pa je dodal Jožef Horvat iz NSi-ja.

Dušan Verbič iz stranke Konkretno je dejal, da gre "le za manjše popravke, postavljene v želji po učinkovitejšem delovanju sistema". Predlog zakona po navedbah Roberta Polnarja iz poslanske skupine DeSUS-a posega v obstoječi sistem in ga "pomembno izboljšuje". "Kakovost uresničevanja pa bo odvisna od izvajalcev, od zaposlenih na uradu in drugih osmih nadzornih institucij, določenih v zakonu," je dejal.

Levica je predlagala dopolnilo, po katerem bi zakon začel veljati z letom 2030. DZ ga je zavrnil z 39 glasovi proti in 35 glasovi za, na koncu pa zavrnil tudi sam zakon.

DZ bo o spremembah pri igrah na srečo glasoval marca

Kljub predlogu poslancev SDS-a za prestavitev glasovanja je DZ v drugi obravnavi podprl predlog novele zakona o igrah na srečo, ki med drugim prinaša delno liberalizacijo tega področja in sprostitev omejitev pri lastništvu igralnic. Ali bodo predlagane spremembe uveljavljene, bo torej znano na marčni seji DZ-ja.

V Sloveniji zdaj lahko prirejata klasične igre na srečo le dva prireditelja: Loterija Slovenije in Športna loterija. Vlada predlaga, da bi bilo prirediteljev lahko pet. "Povečana konkurenca bo predvidoma imela pozitiven prispevek tako z vidika javnih dajatev kot tudi z vidika varstva potrošnikov," je dejala Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva in pojasnila, da lahko liberalizacija trga zagotovi višjo raven kakovosti ponudbe in preusmeri igralce od nezakonitih ponudnikov k tistim, ki imajo koncesijo in so pod nadzorom države.

Podobno meni Marko Pogačnik (SDS): "Z uveljavitvijo tega zakona se bo kar nekaj slovenskih igralcev, ki zdaj igrajo v tujini, vrnilo v Slovenijo, zato se bodo prihodki od koncesijskih dajatev povečali."

V delu opozicije temu oporekajo. Povečana ponudba naj bi vplivala na dvig denarnih skladov za dobitke in stavne kvote, kar bo posledično negativno vplivalo na osnovo za plačevanje davkov in koncesijske dajatve, so opozarjali. To pa pomeni manj denarja za Fundacijo za šport in sestrsko Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so jima koncesijske dajatve iz iger na srečo tako rekoč edini vir prihodkov.

Odbor DZ-ja za finance je sicer v zakonsko besedilo zapisal, da se bo morebiten izpad sredstev za obe fundaciji nadomestil iz državnega proračuna. "Delate se norca iz davkoplačevalcev," je o tej določbi dejal Jože Lenart (LMŠ), nepovezana poslanka Janja Sluga pa je vladi očitala, da popolnoma nepotrebno vtika svoj nos na področje iger na srečo.

Odpiranje trga večjemu številu ponudnikov se zdi opoziciji sporno tudi z vidika družbenega vpliva. Matjaž Nemec (SD) je opozoril, da bodo ob povečanju števila ponudnikov sledili agresivnejši trženjski prijemi, kar pomeni, da se lahko v spiralo zasvojenosti z igrami na srečo ujame več novih in mlajših igralcev.

Bolj transparentne koncesije?

Med pomembnejšimi spremembami zakona je Maja Hostnik Kališek izpostavila tudi vzpostavitev pravnega okvira, ki bo na bolj transparenten način omogočil dodelitev koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo. Po novem se bodo namreč koncesije dodeljevale na podlagi javnega razpisa in na podlagi meril, že določenih v veljavnem zakonu. Razpis bo objavilo finančno ministrstvo najmanj trikrat letno.

Ob tem bi se za stave, ki veljajo za specifično vrsto klasičnih iger na srečo, predpisali posebni pogoji za pridobitev koncesije in določili podrobnejši pogoji za njihovo prirejanje. Prireditelji bodo morali plačati vstopno dajatev 500.000 evrov.

Pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, se bo odpravila večina omejitev, vezanih na lastništvo. Zdaj velja, da so lahko lastniki le država, lokalne skupnosti in pravne osebe v 100-odstotni lasti države, gospodarske družbe pa le deloma in ob vrsti pogojev. Nemec v tej določbi vidi pripravljanje terena, da bo vlada novogoriški Hit prodala že vnaprej znanemu ponudniku. Sindikati v Hitu še govorijo o možnosti stavke, je spomnil.

Opozoril je še na odpravo zahteve, da je za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo potrebna licenca. Gre za izobražen kader s posebnimi veščinami, znanji in senzibilnostjo, je dejal Nemec in vladi očital, da spodkopava delavske pravice.

"Tega predloga zakona nihče ne podpira," je povzel Primož Siter (Levica). Ne podpirajo ga sindikati zaposlenih v igralniški dejavnosti, prav tako ne lokalna skupnost in državni svet kot tudi ne večina poslancev, je naštel. Po drugi strani je Pogačnik spomnil, da so se bruto prihodki od iger na srečo od leta 2008 zmanjšali za več kot 23 odstotkov, kar je posledica selitve igralcev iz Slovenije v tujino. Z novelo zakona se bo to področje bolje uredilo, je zagotovil.

Brez sprejetja poročila preiskovalne komisije v zadevi Kangler

Državni zbor ni sprejel poročila preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler. DZ je obravnaval poročilo in dodatno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, ki je decembra končala delo. Kot je v uvodu poudaril vodja parlamentarne komisije Dejan Kaloh (SDS), je komisija pri svojem delu sledila več ciljem. Med drugim je preiskovala okoliščine, ki kažejo na morebitne procesne kršitve v postopkih zoper Franca Kanglerja, pa tudi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu Kanglerja.

Na podlagi izpovedi prič in pridobljenih listin je komisija po navedbah Kaloha nesporno ugotovila, da je bil kazenski pregon zoper Kanglerja v 24 kazenskih zadevah zelo verjetno politično motiviran in posledica tega, da je Maribor leta 2006 dobil desnega župana. Po mnenju komisije obstaja tudi več indicev, ki kažejo na resne sume neskrbnega in netransparentnega ravnanja policije v zadevi Kangler.

Kot je v predstavitvi stališča poslanske skupine SD-ja poudaril Soniboj Knežak, poslanci SD-ja v preiskovalni komisiji niso sodelovali, ker je bilo že od samega začetka jasno, da preiskava, ki se nanaša na konkretne odločitve in ravnanja državnih tožilcev in ugotavljanje njihove odgovornosti, ni v skladu z ustavo. Po mnenju SD-ja gre za nedopusten in neustaven poseg v delo državnih tožilcev in bi lahko na njihovo delo deloval izrazito odvračilno, je opozoril Knežak. Podobno je izpostavila tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Da je ustavno sodišče že oktobra leta 2019 deloma zadržalo izvajanje omenjene preiskovalne komisije, je spomnil tudi poslanec Levice Boštjan Koražija. Po mnenju Levice je bil izključni namen vzpostavitve preiskovalne komisije "poskus politične rehabilitacije določenega političnega funkcionarja", na kar po njihovem mnenju kaže tudi politična sestava komisije, v kateri so bili štirje člani stranke SDS in ena članica stranke NSi.

Mnenju Levice je oporekala poslanka NSi-ja Tadeja Šuštar Zalar. Izpostavila je več ugotovitev iz poročila komisije, med drugim, da policija pri začetkih postopkov zoper Kanglerja ni ravnala z ustrezno stopnjo tajnosti pri pridobivanju in vrednotenju informacij. Poslanska SDS-a Anja Bah Žibert pa je v imenu poslanske skupine SDS-a opozorila na ugotovitev poročila komisije, da so bile zlorabe organov iz vrst policije, tožilstva in sodišč v Mariboru v Kanglerjevem primeru tako obsežne in kontinuirane, da je zelo verjetno, da je "pregon takrat zelo uspešnega desnega politika v Mariboru koordiniral in spodbujal nekdo z vrha državne politike v povezavi z njegovimi lokalnimi političnimi nasprotniki". Druge poslanske skupine svojih stališč danes niso predstavile.

DZ prav tako ni podprl predlaganih sklepov komisije, s katerimi bi poročilo med drugim posredovali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj.

DZ sprejel preživninsko novelo

Poslanke in poslanci so na seji s 84 glasovi za in nobenim proti sprejeli predlog novele zakona o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, ki skrajšuje čas in poenostavlja uveljavljanje pravice do pridobitve nadomestila preživnine. Zakon se bo začel uporabljati 1. septembra.

Predlog novele, ki sta ga vložili poslanski skupini Levice in LMŠ-ja, povečuje socialno varnost otrok, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine. S spremembami se po navedbah poslanca Levice Mihe Kordiša zagotavlja lažja pot do nadomestila preživnine, omogoča upoštevanje dejanskega stanja pri uveljavljanju pravic do javnih sredstev in s tem samohranilnim družinam boljši socialni položaj. Poleg tega se otrokom, ki preživnine ne prejemajo, omogoča nadomestilo brez neprijetnih in dolgotrajnih sodnih procesov.

Predlagatelji zakona s svojim predlogom nedvomno želijo doseči poenostavitev postopka pridobitve nadomestila preživnine, kar je nedvomno v korist otroka, ki preživnine ne prejemajo, je dejal tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič.

Državni zbor dopolnil tudi zakon o poslancih

DZ je z 83 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi dopolnitve zakona o poslancih, po katerih bo parlamentarna mandatno-volilna komisija lahko od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) sama pridobila podatek, kdaj poslanec po koncu mandata izpolnjuje pogoje za upokojitev. Do zdaj je moral ta podatek pridobiti poslanec sam.

Spremembo so predlagali v poslanskih skupinah strank LMŠ, SD in SAB. Kot je na seji mandatno-volilne komisije pojasnil Brane Golubović (LMŠ), so jo podali v duhu debirokratizacije. Z njo želijo poenostaviti delo mandatno-volilne komisije oziroma zagotoviti njeno lažje in hitrejše odločanje o upravičenosti poslanca do nadomestila po prenehanju mandata.

Popravki zakona o sistemu jamstva za vloge

V okviru glasovanj je DZ sprejel novelo zakona o sistemu jamstva za vloge, ki jo je vlada pripravila z namenom odprave pomanjkljivosti pri prenosu evropske direktive s tega področja v slovenski pravni red leta 2016. Potrjene spremembe med drugim omogočajo združitev nacionalnega sistema jamstva za vloge s sistemi drugih držav članic EU-ja.

Sistem jamstva za vloge pri nas upravlja Banka Slovenije, znesek kritja za vloge posameznega vlagatelja pri eni banki pa je določen pri 100.000 evrih. Te določbe ostajajo nespremenjene, je dopoldne v razpravi zagotovila Katja Lavtar s finančnega ministrstva. Poslanci so v razpravi ugotavljali, da je namen novele zakona krepitev zaščite in pravne varnosti vlagateljev. "Novela tudi ohranja zaupanje vlagateljev v bančni sistem, kar je izjemnega pomena za njegovo stabilnost," je dejal Marko Bandelli (SAB) in spomnil, da je bilo v preteklosti zaupanje v bančni sistem okrnjeno.

V skladu za jamstvo vlog je trenutno 122,4 milijona evrov, ciljna vrednost pa je 180 milijonov evrov. Najpomembneje je, da sredstva iz tega sklada do zdaj še niso bila uporabljena, ker za to ni bilo potrebe, pa je dejal poslanec DeSUS-a Robert Polnar.

DZ sprejel resolucijo razvoja Slovenske vojske

Državni zbor je s 44 glasovi za, 24 proti in 16 vzdržanimi sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2035. Matični odbor za obrambo je predlog resolucije potrdil oktobra lani, Levica pa je nato vložila predlog, da bi o resoluciji odločali na posvetovalnem referendumu.

V Levici so namreč prepričani, da je resolucija zgrešena in da vlada za načrte nima družbenega konsenza. Resolucija je po njihovem mnenju usmerjena predvsem v sodelovanje v okvirih zveze Nato in v nakupe novega orožja, ki ga po njihovih besedah v resnici sploh ne potrebujemo. A preostalih poslanskih skupin o smiselnosti referenduma niso prepričali in je DZ razpis referenduma zavrnil.

Predlaganemu referendumskemu vprašanju so nasprotovali tudi v drugih opozicijskih poslanskih skupinah. V razpravah na matičnem odboru so sicer poslanci iz vrst opozicije podvomili o realizaciji resolucije in se spraševali, kje bo država dobila sredstva za njeno uresničevanje. V resoluciji so pogrešali tudi vizijo razvoja vojske, predlogu resolucije pa so v razpravi očitali tudi vrsto nedoslednosti, kot je na primer mešanje strateških in operativnih vsebin v istih poglavjih. Medtem pa so koalicijski poslanci izrazili prepričanje, da mora urejena država imeti vojsko in zagotovljene vire, da se vojska ohrani, za kar si sedanja vlada prizadeva.

Obrambni minister Matej Tonin je na matičnem odboru poudaril, da je resolucija najvišji razvojnousmerjevalni dokument vojske. Z njo želijo predstaviti, kako vidijo razvoj Slovenske vojske v prihodnosti. Od leta 2010, ko je bila sprejeta zdaj veljavna resolucija, se je namreč po njegovih besedah veliko spremenilo. Minister je izpostavil povečano nepredvidljivost in negotovost mednarodnega varnostnega okolja, omenil pa je tudi številne negativne ocene, ki smo jih dobivali v zadnjem desetletju.