Hrvaška državna uprava namreč od razglasitve cone ni ugotovila, da ta ni usklajena z zakonom o prekrških, piše jutarnji.hr. Po hrvaški zakonodaji lahko hrvaška policija deluje samo na ozemlju Hrvaške, medtem ko je ekološko-ribolovna cona zunaj državne meje oz. zunaj hrvaških ozemeljskih voda. To pomeni, da lahko hrvaški policisti ribiče, ki lovijo v zaščitnem pasu, le opozorijo, ne morejo pa proti njim sprožiti postopka.

Ne morejo jih torej pripeljati pred sodnika za prekrške, izreči kazni za krivolov ali jim zapleniti opreme. Hrvaška policija lahko ukrepa le, če zalotijo ribiče v hrvaških ozemeljskih vodah.

Krivo naj bi bilo ministrstvo za pravosodje
To presenetljivo dejstvo je pred dnevi odkrila hrvaška medresorska skupina za vprašanje zaščitne ekološko-ribolovne cone in s prstom pokazala na ministrstvo za pravosodje, ki je očitno pozabilo na uskladitev razglasitve cone z zakonom o prekrških, sprejetim oktobra 2007.

Kaj zdaj?
Jutarnji.hr piše, da je Hrvaška zdaj v veliki zagati. Po eni strani je napako mogoče precej enostavno odpraviti, vendar bi ta ukrep lahko le še poslabšal napete odnose z Evropsko unijo. Po drugi strani pa bi se, če zakon o prekrških ne bi bil spremenjen, razkrilo, da je Zagreb tvegal zaostritev odnosov z Italijo in Slovenijo oz. Evropsko unijo zaradi odločitve, ki je ni mogoče izvajati.

Neimenovani strokovnjak za pomorsko pravo trdi, da je rešitev mogoče najti v konvenciji ZN-a o pravu morja in v pomorskem zakoniku, ki predvidevata možnost ukrepanja tudi na območjih, kjer Hrvaška nima suverene pravice, torej tudi na območju zaščitne ekološko-ribolovne cone.