"To je bila ena najtežjih odločitev ustavnega sodišča do zdaj," je dejal nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. "Šlo je namreč za vprašanje dopustnosti referenduma o nekem sistemskem zakonu, katerega izvršitev po mnenju številnih ekonomistov predstavlja tudi pogoj za gospodarsko reformo," je dejal.

Ustavni sodniki bodo v ponedeljek ustno razglasili svojo četrtkovo odločitev glede tega, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko nastale protiustavne posledice. Po neuradnih podatkih, ki so zaokrožili po sprejetju odločitve, bo sodišče referendum dovolilo.

Stroka si je bila edina, da bo sodišče le težko preprečilo referendum o pokojninski reformi. Tudi Ude je prepričan, da "po dozdajšnjih kriterijih ustavno sodišče ne more prepovedati referenduma". Dodaja pa, da ne bi imel "nič proti, če bi to storilo in šlo korak dlje".

Pirnat: Državni zbor ni dokazal, da bi bila država ogrožena
Po mnenju Rajka Pirnata s katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani bi ustavno sodišče lahko preprečilo referendum v primeru ocene, da bi katera koli od izglasovanih referendumskih odločitev lahko imela protiustavne posledice. Toda ta trenutek stanje ni neustavno, le težave z javnimi financami so hude, pravi Pirnat. Po njegovi oceni državni zbor ni navedel številk, ki bi dokazovale, da bo kakšna funkcija države ogrožena.

Če je odločitev takšna, kot navajajo neuradni podatki, je po Udetovih besedah pričakovana, sodišče pa je s tem "ostalo v okvirih svojih dozdajšnjih kriterijev za dopuščanje referenduma". Če bi sodišče hotelo referendum prepovedati, bi moralo hkrati oceniti tudi, da neizvršitev zakona zanesljivo pripelje do protiustavnega položaja. "Tega pa očitno ni ocenilo," je dejal.

Če bi ustavno sodišče prepovedalo referendum, bi se približevali sistemu, v katerem referendum o zakonih, ki imajo velike finančne posledice, ni dovoljen. "To bi bilo zelo pomembno sporočilo," je pojasnil Ude.

Pred vlado, podporniki referenduma in volivnim telesom pestri tedni
Premier Borut Pahor v četrtek na novinarski konferenci po seji vlade ni želel ugibati o odločitvi ustavnega sodišča glede referenduma. Zatrdil pa je, da jo bo spoštoval. Poudaril je, da bo Slovenija, če bo ustavno sodišče referendum dovolilo, unikatna država, saj se bo o fiskalnem vprašanju odločalo na voliščih. Kljub temu pa se bodo v tem primeru soočili z nasprotniki reforme in poskušali referendum dobiti, je dejal.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da jih, če bo referendum prepovedan, čaka intenzivno delo, da bi lahko zakon uveljavili 1. julija letos. "Če pa referendum bo, nas čaka še ena intenzivna kampanja, da prepričamo ljudi, naj zakon podprejo," je dejal.

Po mnenju DZ-ja, ki je 11. januarja sklenil zahtevo za referendum poslati na ustavno sodišče, zaradi neuveljavitve novega zakona že prihaja do neustavnega stanja. Novi zakon bi namreč po njegovem prepričanju odpravil nekatere že ugotovljene neustavnosti zdaj veljavnega zakona. Stanje se bo zaradi neuveljavitve novega zakona po mnenju DZ še slabšalo, saj je zagotovitev finančne vzdržnosti sistema ključna za zagotovitev socialne varnosti in ohranitev socialne države.

Neustavnost veljavnega zakona bi lahko odpravili z novelo
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je pobudo za začetek postopka za razpis referenduma vložila sredi decembra lani, meni, da so se predlagatelji zahteve "povsem neprimerno skrili za dve odločbi ustavnega sodišča". Neustavnost veljavnega zakona bi lahko odpravili z novelo, menijo sindikati.

Na opozorila o možni ogroženosti izvrševanja 2. člena Ustave, po katerem je Slovenija socialna država, pa so v ZSSS-ju odgovorili, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma.

Spomnimo ...
DZ se je za posredovanje zahteve na ustavno sodišče odločil 11. januarja, dan pozneje pa so zahtevo poslali na ustavno sodišče. To je bil tudi zadnji dan, ko je sedem sindikalnih central še lahko zbiralo podpise za razpis referenduma. Od 6. do 12. januarja so jih zbrali več kot 42.000, medtem ko jih je za razpis treba zbrati 40.000.

Zakon, ki ga je DZ sprejel 14. decembra lani s podporo SLS-a in ob nasprotovanju DeSUS-a, kot pogoj za polno starostno upokojitev postopno postavlja 65 let starosti za oba spola, a se bo zaradi starševstva in vojaščine mogoče upokojiti prej. Prav tako se bodo lahko mlajši upokojili tisti, ki so začeli delati zgodaj.

Obdobje za odmero pokojninske osnove se z veljavnih 18 let podaljšuje na 30 let, iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja pa se izločijo tri leta, ki so za zavarovanca najmanj ugodna. Usklajevanje pokojnin pa poleg rasti plač upošteva tudi rast inflacije. Če bo referendum izveden in če bo zakon na njem zavrnjen, DZ leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino.