Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides traja že leto dni. Po besedah prvega sindikalista Damijana Povha je stavka opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu. Kakšno je dejansko stanje, pa zakrivajo vsakodnevne grožnje o njegovem razpadu, je za oddajo Ob osmih ocenila Helena Lovinčič, novinarka, ki na Radiu Slovenija zdravstvo spremlja že več desetletij. Kot pravi, lahko z gotovostjo rečemo, da se javno pretaka v zasebno. "Dobivamo zdravstvo dveh hitrosti, zasebni sektor se nezadržno krepi na račun vedno slabšega stanja v javnem zdravstvu. Kljub vsemu v finančnem smislu za zdaj ne zajema več kot približno 10 odstotkov."

Kot pravi Helena Lovinčič, v Sloveniji tako rekoč vsi, ki pridejo do zdravnika, povedo, da je oskrba odlična in da nimajo večjih pripomb nad diagnostiko, operacijami, strokovnostjo in odnosom osebja. Težava je priti do pregleda. Težko je natančno reči, kaj se je v letu stavke zgodilo s čakalnimi dobami. "Treba je povedati, da je Slovenija pri evidencah zelo slaba, nihče ne verjame podatkom. Ampak če pogledamo podatke na spletni strani NIJZ-ja in primerjamo na primer lanski april in letošnji januar, se čakalne dobe na najbolj kritičnih področjih daljšajo – na dermatologiji, nevrologiji in revmatologiji za nekaj odstotkov vsak mesec. Dobra novica pa prihaja s področja kardiologije, na kateri se je čakalna doba skrajšala, a naj spomnim, da je na tem področju ministrstvo vložilo več denarja za prve preglede."

Zdravniki res pospešeno odhajajo?

Ob grožnjah Fidesa, da bodo zdravniki zaradi zaostrenih razmer množično zapuščali javni sektor (predvsem pa po vladni napovedi ostre ločnice med javnim in zasebnim), uradnih podatkov o tem, koliko zdravnikov je v tem času šlo k zasebnikom in koliko kam drugam, ni. Vodijo pa na Zdravniški zbornici evidenco izdanih potrdil o dobrem imenu. "Leta 2023 jih je bilo 178, od tega pa je kar 61 zdravnikov označilo, da potrdilo potrebujejo za odhod v tujino. Lani je bilo teh potrdil nekoliko manj (121) in polovica manj zdravnikov, torej 36, jih je označila, da bodo odšli v tujino. Nekaj pa pove tudi to, da so v Avstriji v obdobju od leta 2020 do 2023 dobili kar 60 zdravnikov iz Slovenije."

Regulacija hkratnega dela v javnem in zasebnem zdravstvu je tako po ocenah zdravnikov kot vlade nujna. "Zdaj vlada divji zahod, nihče ne ve, kdo kje dela, koliko dela, ali res opravi v matični ustanovi, kar ima določeno ... Nadzora ni niti nad soglasji za delo v tržnem zdravstvu, ker vemo, da tudi predstojniki oddelkov, če ne celo direktorji bolnišnic, sami delajo pri zasebnikih. Tako da prav gotovo regulacija mora biti, ne vem pa, ali ta vlada ubira pravo pot ... Na začetku je ločila zelo striktno: nihče iz javnega sektorja ne sme delati tudi na trgu. Potem pa so zaradi strahu, da bo sistem preveč zanihal, nekoliko popustili. Zdaj je meja pri nazivu 'primarij'. Jutri ima vlada to na dnevnem redu, po seji bo verjetno jasno, kaj bo v zakonu, potem pa lahko čakamo na posledice."

Helena Lovinčič ob tem opozarja, da težava javnega zdravstva ni samo beg zdravnikov k zasebnikom, ampak ima Slovenija najmanjše število zdravnikov na prebivalca v Evropski uniji, problem je tudi staranje prebivalstva. "Tudi ko dosežemo starost, nimamo dobrega zdravja, kar veliko pove o preventivi. Najbolj pa nas skrbi, ker se krhanje javnega zdravstva najbolj pozna pri dostopnosti do 24-urne oskrbe. Konec prejšnjega leta so nekateri direktorji opozarjali, da tega skoraj ne morejo več zagotavljati. Ko nujno potrebuješ oskrbo, na primer ponoči, lahko ni rentgenologov, anesteziologov ... Preprosto jih ni. Med čakanjem, da pridejo v službo, pa lahko umreš. "

Več v podkastu Ob osmih.