Število davčnih razredov bodo verjetno znižali s petih na tri, stopnja obdavčitve najvišjega razreda naj bi se znižala za 10 odstotkov. Davčna reforma sicer vključuje predloge oz. popravke sedmih zakonov. Poleg dohodnine se nanašajo spremembe še na davčni postopek, DDV, nepremičnine, premoženje, dediščino in darila.

Predloge naj bi vlada obravnavala jeseni, do tedaj pa naj bi bili že znani bolj izdelani posegi v davčno zakonodajo, ki naj bi z nekaj izjemami veljala od 1. 1. 2007.

Pri načrtovanju sprememb potrebna previdnost
Simulacije napovedanih vladnih reform, ki jih za ministrstvo opravlja Inštitut za ekonomsko raziskovanje, naj bi stale 35,9 milijona tolarjev. Minister Bajuk je poudaril, da gre za kompleksne učinke zaradi širokega spektra načrtovanih sprememb, zato se jih lotevajo zelo previdno. Posebno pozornost posvečajo mogočim inflacijskim učinkom, želijo pa zagotoviti tudi socialno vzdržnost reform. Glavni cilj reform je povečati konkurenčnost in rast slovenskega gospodarstva.

Minister je zagotovil, da naj ne bi po novem sistemu zaračunavanja dohodnine nihče plačeval več davkov kot do zdaj. Glede morebitnega izpada proračunskih sredstev in s tem povezanega zmanjšanja javne porabe Bajuk ni posredoval konkretnih podatkov. Z novim zakonom o dohodkih pravnih oseb naj bi odpravili dvojno obdavčevanje. Prenovljeni davčni postopek naj bi bil poenostavljen in naj bi zagotavljal zavezancem večjo pravno varnost.

Sidikati še vedno proti, GZS za previdnost
Sindikati so ob tej novici znova ponovili, da enotni davčni stopnji nasprotujejo, saj se jim ta sistem enostavno ne zdi pravičen. Zagotovili so tudi, da pogajanj o socialnem sporazumu ne bo, dokler ne bodo znani končni izračuni in dani konkretni predlogi davčne reforme.

Gospodarstveniki ob tem pravijo, da si želijo enostaven in transparenten davčni sistem, ob tem pa hočejo, da se obremenitve za podjetja zmanjšajo. GZS vseeno poudarja, da bi uvedba enotne stopnje DDV-ja resno ogrozila poslovanje določenih panog, zato je potrebna posebna previdnost.