Med mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami, 25. novembrom, in svetovnim dnevom človekovih pravic, 10. decembrom, nevladne organizacije še bolj dejavno opominjajo na nasilje za štirimi stenami. Po podatkih Združenih narodov (ZN) bo ena od treh žensk v svojem življenju doživela eno od oblik nasilja. Novo poročilo ZN-a, ki je zajelo 13 držav od začetka pandemije covida-19, pa kaže, da sta dve od treh žensk poročali, da sta doživeli nasilje ali da poznata žensko, ki ga je doživela, so povzeli v društvu.

Pandemija je nasilje nad ženskami še bolj prikrila, je dejala predsednica društva Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Maja Plaz. V društvu poudarjajo pomen prve informacije, ki jo dobijo ženske z izkušnjo nasilja. Prav tako je po njenih besedah pomembno, da so tovrstne informacije dosegljive in dostopne. "Pomemben je odziv vseh nas," je poudarila.

Društvo je letos vzpostavilo 24-urno telefonsko linijo za pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje. Tako so še razširili svojo dostopnost in dosegljivost, s čimer Slovenija izpolnjuje tudi eno od zahtev konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, t. i. istanbulske konvencije.

Svetujejo tudi v drugih jezikih, k sodelovanju pa so povabili še pravnico in kriminalistko. Prav tako omogočajo pogovor po t. i. chatu. V prvih desetih mesecih so na SOS telefon prejeli 1850 klicev, kar v povprečju pomeni šest klicev dnevno. Vsak klic traja povprečno 24 minut, vodi pa ga strokovno usposobljena svetovalka za delo z žrtvami nasilja.

Jasna Podreka s filozofske fakultete v Ljubljani meni, da se je kljub sorazmerno dobri zakonodaji in vsem prizadevanjem strokovnjakov in nevladnih organizacij stanje na področju nasilja nad ženskami med epidemijo poslabšalo tudi zato, ker je toleranca do tega še vedno prevelika. Po njenih besedah se dogaja, da ženski kot žrtvi nasilja ne verjame niti strokovno okolje. "Glede na to ni čudno, da približno dve tretjini primerov nasilja v družini ni prijavljenih," je dejala.

V policiji se zavedajo, kakšen pomen ima način komunikacije policistov z žrtvijo. Od sporočila, ki ga žrtev dobi od policistov, je odvisno vse nadaljnje delo z njo, je povedal Alojz Sladič iz sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi. Po njegovih besedah je nujno še nadgrajevati znanje policistov, da se bodo znali ustrezno odzvati.

Sodelujoči na pogovoru so se seznanili tudi s primeri dobrih praks pri pomoči žrtvam nasilja iz Finske, Nemčije in Avstrije.