Minister Karl Erjavec je zavestno opustil ovadbo Veronike Stabej za nepravilnosti, ki jih je odkril nadzor veleposlaništva v Parizu. To pa je le del obsežne igre ponarejanja, prikrivanja in laganja, ki jo je vse od novembra vodil vrh zunanjega ministrstva.

Prikrivanja resničnega stanja se je najprej lotila veleposlanica sama. Kot je razvidno iz priloge poročila o nadzoru, je nadzornikom posredovala celo predrugačene potne listine, ki naj bi prikrili uporabo diplomatskega službenega mercedesa za dopust.

Veleposlanica prikrivala nezakonitosti s ponarejanjem
Šele ko so nadzorniki prejeli originalne potne naloge, so ugotovili, kaj vse v posredovanih podatkih manjka. Tudi zato sumijo veleposlanico Veroniko Stabej poleg drugega tudi ponarejanja poslovnih listin. Kot je razvidno iz poročila, se je veleposlanica prikrivanja nezakonitosti torej lotila z novimi, še hujšimi nezakonitostmi.

Erjavec nepravilnosti ni prijavil policiji
Tudi to pa ni bilo dovolj, da bi - potem ko je bil seznanjen s podrobnosti nadzora - minister Karl Erjavec sam naznanil kaznivo dejanje, kot mu veleva zakon. "Glavni diplomatski nadzornik je o celotni vsebini poročila ministra Erjavca obvestil neposredno pred podpisom poročila," pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu. Tudi z dejstvom, na katero so eksplicitno opozorili, da "nadzor predlaga, da se pristojnim organom naznani dejanje, saj je ministrstvo kot državni organ dolžno naznaniti kaznivo dejanje, opustitev ovadbe pa lahko pomeni tudi kaznivo dejanje po 281. členu kazenskega zakonika".

Za opustitev ovadbe do tri leta zapora
Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero izve pri opravljanju svoje službe, se kaznuje z zaporom do treh let. Prav zaradi uradne odločitve, da Stabejeve ne preganja, je na policijo sledila anonimna ovadba - zaradi zelo ozkega kroga ljudi, ki so imeli dostop do podatkov najverjetneje prav iz kroga frustriranih nadzornikov, ki niso dopustili, da ostane Stabejeva nekaznovana.

Nepravilnosti skrite za oznako zaupnosti
Novinarji RTV Slovenija smo za pojasnila ministrstva o spornem ravnanju veleposlanice Veronike Stabej zaprosili tri dni po izdaji končnega poročila in odločitvi Karla Erjavca, da nezakonitosti ne bo prijavil policiji, to je 19. februarja. Po dobrem tednu premisleka je zunanje ministrstvo javilo, da zaradi interne narave dokumenta njegove vsebine ne morejo komentirati. "Lahko pa potrdimo, da je bil na lokaciji Pariz (Veleposlaništvo RS v Franciji in Stalno predstavništvo RS pri OECD) v letu 2014 opravljen reden nadzor," so sporočili z ministrstva. Da gre za nepravilno tolmačenje zakonodaje, je razvidno iz odločbe informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki odloča, da podatkov o nepravilnostih ni mogoče varovati po zakonu o tajnih podatkih s stopnjo tajnosti.

Pooblaščenka: Nadzor javnosti preprečuje zlorabo oblasti in korupcijo
Prav v takšnih primerih je zelo pomembna nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo, navaja pooblaščenka. Na vprašanje, zakaj je reševala pritožbo več kot štiri mesece, pa odgovarja, da je bilo to posledica dalj trajajoče odsotnosti strokovne sodelavke, ki je zadevo reševala, in je bila ta na začetku meseca junija predodeljena v reševanje drugi strokovni sodelavki. Nato se je reševanje premaknilo in dokumenti MZZ-ja so postali dostopni.

Ni nezanemarljivo, da tudi preteklih nepravilnosti niso odpravili
"Z vidika nadzora javnosti ni zanemarljivo to, da so bile v nadzoru ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti v finančnem poslovanju, ter ugotovitev, da se pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v okviru preteklih nadzorov (leta 2012), kljub opozorilom niso odpravile," navaja v odločbi Mojca Prelesnik.

Pariz in kabinet zunanjega ministra
Zakaj se Karl Erjavec ni odzval že ob prejšnjem nadzoru, ki je nepravilnosti razkril leta 2012, morda najbolje pojasnjuje zunanje ministrstvo samo. Stabejeva je namreč tesno povezano (tako zasebno kot službeno) z bližnjo sodelavko Karla Erjavca, to je njegova vodja kabineta kabineta Vlasta Vivod. Veleposlanica je njeno hčerko angažirala kot varuško svojega otroka na osnovi njunega medsebojnega poznanstva.

Hči vodje kabineta "na črno" pri veleposlanici?
"Namestitev in plačilo za čas, ko je opravljala delo varuške, od septembra 2013 do februarja 2014, je v celoti prevzela veleposlanica osebno," pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu. Na vprašanje, ali je imela za bivanje in delo sklenjeno kakršno koli pogodbo, na zunanjem ministrstvu niso odgovorili. Tako lahko le sklepamo, da je vodja kabineta zunanjega ministrstva pri veleposlanici pol leta delala na črno. In da minister Erjavec ni ukrepal proti veleposlanici, ki je velikodušno zaposlila hčer njegove vodje kabineta.

Tesne vezi ministra in osebja najedajo proračun in ugled
Na takšno sporno mešanje javnega in zasebnega poznanstva že dolgo opozarjajo v diplomatskih krogih. Vendar tesne vezi ministra in njegove vodje kabineta javnosti ne zanimajo, vse dokler ne postanejo vzrok za najprej prikrivanje in nato zavesten spregled nezakonitosti podrejenih in posledično oškodovanja proračuna in ugleda države.