Kot smo razkrili, je nadzor dela veleposlanice v Parizu Veronike Stabej odkril zlorabo službene kartice in vozila, neupravičene in nenapovedane odsotnosti iz države ter poneverbo in oškodovanje proračuna. Da bi nezakonitosti prikrila, je Stabejeva najverjetneje ponarejala tudi listine, ugotavljajo nadzorniki.

Na naša razkritja so se odzvali na ministrstvu za zunanje zadeve. Generalni sekretar zunanjega ministrstva Stanislav Vidovič je pojasnil, da so veleposlanici skrajšali mandat za eno leto (z 31. julija 2016 na 31. avgusta letos) in ji dali opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja ob morebitnih novih kršitvah. Zahtevajo tudi povračilo neupravičeno prisvojenih sredstev, delno naj bi jih že vrnila. Prav tako Stabejeva po njegovih besedah sodeluje tudi s policijo, ki zadevo že preverja.

Anonimna prijava na policijo
"O zadevi, ki jo omenjate, je policija seznanjena zgolj na podlagi anonimne prijave, ki smo jo prejeli februarja letos," pojasnjujejo na Generalni policijski upravi. Ni pa popolnoma jasno, zakaj policije ni obvestilo zunanje ministrstvo, ki že od sredine februarja hrani poročilo o ugotovljenih nepravilnostih pri nadzoru poslovanja veleposlaništva. Po besedah Vidoviča pa je ministrstvo na prošnjo policije tej predalo vso dokumentacijo.

Medtem pa se zunanji minister Karl Erjavec sprašuje, kako to, da se ta afera zdaj znova oživlja, saj gre za staro zadevo. "Interna inšpekcija je ugotovila nepravilnosti, ki jih je bilo treba odpraviti, jaz pa sem kot sankcijo skrajšal njen mandat." A zakaj je to odločitev torej sprejel šele po vseh teh mesecih? Erjavec odgovarja, da je počakal, da Stabejeva poskrbi za obisk slovenskega premierja Mira Cerarja pri francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu, kar je bilo pred dvema tednoma.

Nepravilnosti odkrili že novembra lani
Med množico različnih nepravilnosti, ki jih je odkril novembra 2014 opravljeni diplomatski nadzor dela veleposlaništva v Parizu, izstopajo predvsem zlorabe in goljufije, povezane s čezmerno ali neupravičeno uporabo javnih sredstev in dobrin veleposlanice Veronike Stabej. Ob uporabi službene kartice za potovanja in nastanitev hčerke, kar je po mnenju nadzornikov nedopustno, so šla v zasebni namen tudi sredstva za reprezentanco.

Reprezentanca za zasebno dejavnost veleposlanice in njene hčerke
Kot primer nadzor navaja dogodke od septembra do decembra 2011, ko so bila sredstva za reprezentanco močno presežena. "Veleposlanica je v tem času priredila iz sredstev reprezentance otroški bazar, lutkovno predstavo, miklavževanje in otroško delavnico, torej dogodke, ki niso služili promociji Slovenije, ampak večinoma sodijo bolj v zasebno dejavnost veleposlanice in njene hčerke," je v poročilu zapisal glavni diplomatski nadzornik Miha Vrhunec.

Ček za odškodnino veleposlaništvu izplačala na svoj račun
Osrednji očitek nadzora pa je nakazilo pet tisoč evrov odškodnine, ki jih je veleposlaništvo prejelo kot odškodnino zgornjih sosedov zaradi obnovitvenih del in posledičnega izliva vode v rezidenco. Po pogodbi, ki jo je podpisala veleposlanica, je prejela ček kot odškodnino, vendar je nato članom nadzora, ki so ugotovili, da odškodnina ni navedena med prihodki veleposlaništva, zatrjevala, da "se ne spomni nikakršne odškodnine".

Ček prirejen na ime veleposlanice
Zbrani podatki banke Credit Agricole pa so razkrili, da je bil ček izdan na veleposlaništvo, konkretno na "AMB REPUBLIQUE SLOVENIE". Nato je, tako poročilo nadzora, "veleposlanica sama dopisala svoje ime na ček, saj je nadzor pridobil kopijo čeka, s katerega je razvidno, da je pod vrstico "AMB REPUBLIQUE SLOVENIE" dopisano "Mma. Veronika Stabej". "Dodatno je nadzor pridobil obrazec za polog in unovčenja čeka, na katerem je navedena številka bančnega računa, ki je enaka številki bančnega računa, na katerega se nakazuje osebni dohodek veleposlanici Stabej."

"Nadzoru je želela prikriti dejansko stanje"
Nadzorniki so zapisali, da Stabejeva zdaj vztraja, da je s tem denarjem pokrila prekoračitev stroškov reprezentance. Vendar se je na takšno razlago oprla šele ob razkritju dokumentov. Članici nadzora je na prvem pogovoru povedala, da je za prekoračitev reprezentance namenila svojo celotno mesečno plačo, kar dodatno kaže na to, da je želela veleposlanica nadzoru prikriti dejansko stanje, so zapisali v poročilu.

Zloraba položaja, poneverba, goljufija ...
Ob razkritju zlorabe čeka "nadzor ugotavlja, da obstajajo razlogi za sum, da ima navedeno ravnanje veleposlanice Stabej v tej zadevi lahko znake kaznivega dejanja, in sicer kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, poneverbe, goljufije, oškodovanja javnih sredstev in zatajitve". "Nadzor predlaga, da zadevo preuči še finančno-računovodska služba. V kolikor ta ugotovi, da so podani znaki kaznivega dejanja, nadzor predlaga, da se pristojnim organom naznani dejanje, saj je ministrstvo kot državni organ dolžno naznaniti kaznivo dejanje, opustitev ovadbe pa lahko pomeni tudi kaznivo dejanje po 281. členu kazenskega zakonika," končujejo točko poročila in predlagajo, naj Stabejeva znesek z zamudnimi obrestmi takoj vrne proračunu. Pojasnil, kaj od tega je ministrstvo storilo, kljub večkratnim pozivom vse od februarja do danes nismo prejeli.

Prikrivanje, laži in zavlačevanje MZZ-ja
Ob številnih neuradnih informacijah, ki so krožile v diplomatskem zboru, smo že 19. februarja, torej dva dni po izdaji poročila, prosili ministrstvo za zunanje zadeve za vpogled v poročilo in pojasnila, kako bo MZZ ukrepal ob odkritih nepravilnostih. Zunanje ministrstvo je pred petimi leti ob odkritju primerljivih zlorab veleposlanika v Španiji Petra Reberca brez težav pojasnjevalo podrobnosti. Tedanji predsednik republike Danilo Türk je Reberca, ki je še danes v sodnem postopku zaradi zlorabe položaja, nato odpoklical. Tokrat je bilo drugače.

Nepravilnosti prikrili z oznako tajno
"V zvezi z vašim zaprosilom za vpogled v poročilo o opravljenem nadzoru nad delom Veleposlaništva RS v Parizu vam sporočamo, da vam tega na podlagi petega odstavka 45. člena Zakona o medijih ne moremo omogočiti. Prav tako, zaradi interne narave dokumenta, njegove vsebine ne moremo komentirati. Lahko pa potrdimo, da je bil na lokaciji Pariz (Veleposlaništvo RS v Franciji in Stalno predstavništvo RS pri OECD) v letu 2014 opravljen reden nadzor," so zapisali v službi za odnose z javnostmi MZZ-ja, ki jo vodi Marjana Prvinšek Bokal. Kljub opozorilom, da s prikrivanjem kršijo zakonodajo, je MZZ podatke razkril šele na podlagi odločbe informacijske pooblaščenke, ki je za odločanje v zadevi porabila štiri mesece. Tudi zato je vsebina lahko javno objavljena danes, torej več kot pet mesecev po izdaji poročila.

Jutri boste lahko prebrali še nadaljevanje zgodbe.